Arhiv Značk: Novo mesto

STAŠA VOVK, VELIKO IME NOVOMEŠKE KULTURE

Letos, zgodaj spomladi, nas je zapustila Novomeščanka Staša Vovk (1943–2017), kulturnica, amaterska igralka, režiserka in Trdinova nagrajenka. Društvo Novo mesto je  v sodelovanju z novomeško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti letošnji ta veseli dan kulture posvetilo njenemu spominu. V Kulturnem centru Janeza Trdine so pripravili večer poezije in glasbe, z željo, da bi v prihodnosti postal tradicionalen in bi nosil Stašino ime.

Pripravila: Darja Peperko

Rodila se je 2. novembra 1943 v Novem mestu, v pekovski družini, očetu Stanetu in materi Martini Vovk. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Novem mestu in maturirala leta 1962. Po prvi zaposlitvi v novomeškem vrtcu in zatem še v zavodu za zdravstveno in pokojninsko varstvo se je za več kot desetletje zaposlila v Tovarni zdravil Krka, kjer je bila med ustanovitelji Kulturno umetniškega društva Krka, ki mu je predsedovala sedem let, in tako rekoč začetnica letos že 40. dolenjskega knjižnega sejma.

Staša Vovk (Foto: Tomaž Levičar)

Svoje kulturniško poslanstvo je tako ljubiteljsko začela v Krkinem kulturnem društvu in v 70. in 80. letih 20. stoletja v amaterski gledališki skupini Kulturnega društva Dušan Jereb, potem pa ji je ukvarjanje s kulturo postalo poklic.
Bila je predsednica skupščine kulturne skupnosti občine Novo mesto, tajnica tedanje kulturne skupnosti občine Novo mesto, direktorica Doma kulture. Od leta 1984 do upokojitve leta 1999 je vodila nekdanjo Zvezo kulturnih organizacij oz. Zvezo kulturnih društev Novo mesto, po upokojitvi pa je še dve leti aktivno sodelovala pri ustanavljanju območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Novem mestu.
Pod okriljem Zveze kulturnih društev Novo mesto je pomagala pri ustanovitvi številnih prepoznavnih društev in zasedb, kot so Mešani pevski zbor Pomlad, simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine, Pihalni orkester Krka, Folklorno društvo Kres in Plesno društvo Terpsihora. Kot velika ljubiteljica likovne umetnosti je pripomogla k ustanovitvi sedaj že tradicionalne likovne delavnice za mlade v Novem mestu, kot gledališčnica pa je sama vodila otroško gledališko skupino in bila glavna, najbolj zaslužna pobudnica ustanovitve prvega novomeškega poklicnega gledališča Anton Podbevšek Teater. Kot organizatorka kulturnih dogodkov v Novem mestu je Staša Vovk tako rekoč avtorica blagovne znamke Novomeški poletni večeri pa tudi začetnica tradicionalnega praznovanja 8. februarja s koncerti Glasbene šole Marjana Kozine. V Novem mestu in na Dolenjskem je bila prepoznavna tudi kot odlična interpretka slovenske in svetovne književnosti.
Pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je aktivno sodelovala pri oblikovanju nacionalne kulturne strategije za področje ljubiteljske kulture ter bila še posebej dejavna pri soustvarjanju kulturne politike Novega mesta.
Ukvarjala se je tudi z uredniško in publicistično dejavnostjo. Bila je sourednica publikacij 10 let likovne delavnice za mlade (1999) in Novomeški ustvarjalci – zgodovina za prihodnost (2008), prispevke o Novem mestu in njegovi kulturni dediščini ter kulturni podobi nasploh je objavljala v revijah Rast, Izziv ter zbornikih (npr. Uspešna leta novomeškega gledališča, v: Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske, 2000). 12 let je bila tudi predsednica sveta revije Rast ter ustanovna članica Društva Novo mesto, ki ji je leta 2017 postumno podelilo naziv častne članice.
Prejela je Severjevo nagrado (1983), najvišje priznanje za ljubiteljske igralce, zlato Linhartovo značko za igralsko delo in zlato ptico za delo z mladimi. Za svoje uspešno delo na področju ljubiteljske kulture je prejela Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto (2000). Je tudi prejemnica naslova naj meščanka (2002).
Umrla je 28. februarja 2017 v Novem mestu.
Stašin dom je bilo ves čas Novo mesto, kateremu je z veliko požrtvovalnostjo izborila številne kulturne blagodati. Ne vedoč za vse njeno delo, trud in napor, vložen vanje, se nam danes zdijo celo samoumevne. Pa ni prav tako. Za resnično uspešnimi zgodbami vedno stojijo predani ljudje, ki veliko dajejo in malo jemljejo. Predvsem pa v nekaj močno verjamejo.

Vir: http://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/
http://www.dolenjskilist.si/2017/12/03/186898/novice/dolenjska/Glasba_in_poezija_v_Stasin_spomin/

Parkiranje po novomeško

Ali je javno parkirišče za občinsko stavbo namenjeno samo za izbrance?

Pripravil: Franci Koncilija

Znano je, da se Kulturno društvo Severina Šalija (KDSŠ) med drugim zavzema tudi za kulturo obnašanja v prometu, ki je v Novem mestu na izredno nizki ravni. Poleg prekoračitev hitrosti, največ nepravilnosti opažamo pri parkiranju, zato na društveni spletni strani občasno objavljamo posnetke nepravilno parkiranih avtomobilov v ožjem središču Novega mesta. Tu že vrsto let primanjkuje parkirnih mest, z urejanjem Glavnega trga pa so se zadrege glede parkiranja še dodatno zaostrile.

Tako smo včeraj (torek, 24. oktobra 2017) prejeli kar nekaj klicev občanov, ki so bili ogorčeni nad zatečenim stanjem na parkirišču za občinsko stavbo, kjer je določena modra cona, z ustrezno vertikalno prometno signalizacijo pa je natančno določen režim parkiranja: dovoljeno je enourno brezplačno parkiranje ob obvezni uporabi parkirne ure. Okoli 11.40 ure dopoldan istega dne smo trditve občanov preverili na terenu, zatečeno stanje dokumentirali in ugotovili, da v nobenem avtomobilu ni bilo parkirne ure z označenim časom prihoda, kar pomeni, da je to praksa, ki že dolgo traja.

Tudi pričakovanih ukrepov s strani ustreznih občinskih inšpekciji na parkiranih avtomobilih nismo zasledili! Zato se Novomeščani upravičeno sprašujejo, ali so vsi občani enaki pred zakoni in če prometni znaki veljajo za vse enako.

ZA OBNOVO PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA

KD Severina Šalija daje pobudo, da bi obnovili oba Plečnikova spomenika v Novem mestu

Pripravil: Milan Markelj

V KD Severina Šalija je dozorela pobuda, da bi Plečnikov spomenik NOB v Bučni vasi in morda tudi njegov spomenik na Seidlovi cesti s skupnimi močmi očistili in po potrebi ustrezno obnovili po navodilih stroke. V ta namen je društvo predlagalo Združenju borcev za vrednote NOB Novo mesto in Društvu arhitektov Dolenjske in Bele krajine, da se v jubilejnem letu ustanovi tričlanski odbor za obnovo obeh Plečnikovih spomenikov v Novem mestu. (glej Pobuda)

Preberi več ZA OBNOVO PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA

NOVOMEŠKA SVETOVLJANSKA IMENITNOST

Novomeški poletni večeri nam bodo konec tega meseca postregli z zanimivo prireditvijo, na kateri bo literarnih novosti željno občinstvo zvedelo, katera peresa so napisala najboljše kratke zgodbe preteklega leta. Na terasi pred knjigarno Goga bodo namreč slovesno razglasili finaliste natečaja Festival Novo mesto short.
Festival Novo mesto short? Preberi več NOVOMEŠKA SVETOVLJANSKA IMENITNOST

Ustanovimo odbor za obnovo Jakčevega spomenika!

Pozdravljeni gospod predsednik Milček Komelj,
spoštovani člani KDSŠ in ostali simpatizerji društva!

Čeprav ste nekateri še na dopustu, Vam kljub temu pišem. Moj članek o skrunitvi groba Novomeščana, slikarja in akademika Božidarja Jakca na spletni strani Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) in v Dolenjskem listu je pri številnih bralcih in članih društva naletel na pozitiven odmev, saj so me mnogi spodbudili , naj naredimo vse, da bo Jakčev doprsni kip spet na svojem mestu. O tej problematiki sem prejel tudi prijazno pismo župana Gregorja Macedonija.

Zadeva je dokaj kompleksna in zahteva resen ter strokoven pristop. Ker sem prepričan, da me v teh prizadevanjih podpirate, sem se opogumljen odločil, da Vam pošljem pobudo za ustanovitev Odbora za obnovo Jakčevega spomenika na pokopališču v Ločni.

V ta namen Vas prosim, da mi sporočite, da s to pobudo načeloma soglašate, hkrati pa predlagate tudi imena za petčlanski odbor. Zahvaljujem se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljam!

Franci Koncilija, namestnik predsednika

NE GRE KAR TAKO PREZRETI

Hrup v mestu onesnažuje okolje, zaradi povečanega prometa pa je ogrožena tudi varnost pešcev

Pripravil: Franci Koncilija

Po nedavno zelo problematičnem onesnaženju zraka zaradi požara v Zalogu preti prebivalcem Novega mesta, ki živijo v ožjem središču, novo onesnaževanje, tokrat s hrupom. Zaradi zapore mostu in s tem posledično povečane prometne gneče je stopnja ogroženosti pešcev v mestu znatno narasla.
Že dolgo je namreč znano, da je hrup kot onesnaževalec okolja po stopnji nevarnosti, s katero grozi človeku, takoj za onesnaževanjem zraka in vode. Okoljevarstveniki se zato upravičeno sprašujejo, ali ni hrup dosegel tiste meje, prek katere ni več mogoče. Po zapori mostu proti Šmihelu, ki ga je potrebno preplastiti z novo asfaltno prevleko, večina voznikov ne uporablja tako imenovane vzhodne obvoznice (Ločna–Žabja vas), ampak se raje odloči za vožnjo prek središča mesta. V prvih dneh zapore so zaradi pomanjkljive prometne signalizacije v center mesta vozili celo tovornjaki in prometna zmeda je bila velika.

Poleg teh nevšečnosti želim opozoriti še na izredno nizko raven prometne kulture voznikov in nepoznavanje cestnoprometnih predpisov. To se kaže v nepravilnem parkiranju, velikih hitrostih (največja dovoljena hitrost po mestu je 30 km na uro), nespoštovanju varnostne razdalje med vozili in nespoštovanju prednosti pešcev na prehodih za pešce. Razumljivo je, da zaradi visokih dnevnih temperatur občinski redarji in policisti težje izvajajo prepotrebno kontrolo prometa.

Pri vsem tem ni nobenega dvoma, da se je v mestu zaradi zapore mostu in posledično zgoščenosti tranzitnega prometa, ki traja od pete ure zjutraj pa vse tja do 22. ure zvečer, znatno povečala stopnja ogroženosti pešcev, ki so udeleženi v prometu, kakor tudi hrup. Strokovnjaki že dolgo opozarjajo na izredno neugodne psihične posledice hrupa, ki ga povzročajo osebna vozila, to je od 74 do 81 decibelov. Hrup torej je in bo ostal zelo moteč in nezaželen zvok, ki moti vsakega človeka, še posebej stanovalce v središču Novega mesta. Meščani se zato upravičeno bojimo, da se bodo vse navedene bivalne težave samo še povečale, ko bo zaradi temeljite obnove in posodobitve zaprta Pugljeva ulica in predvsem Glavni trg. Pa menda odgovorni ne mislijo, da je tišina luksuz?!

Prenova Glavnega trga draga in dolgotrajna

Prenova novomeškega Glavnega trga bo dolgotrajna in draga

Pripravil: Franci Koncilija

Krajevna skupnost Center Novo mesto je v sredo, 21. junija 2017, ob 18. uri v Rotovžu pripravila srečanje krajanov. Predstavljena je bila prenova novomeškega mestnega jedra in njeni vplivi na življenje krajanov.

Gre za projekt velikih razsežnosti, kakršnega prebivalci tega dela Novega mesta niso bili deležni že desetletja. Na Krajevni skupnosti Center se prenove zavedajo in jo podpirajo, hkrati pa želijo, da bi čim manj vplivala na kakovost bivanja.  Na krajevni skupnosti dobro vedo, da je pravočasna in vsebinsko bogata informiranost Novomeščanov o celotnem poteku prenove bistvena za uspešen zaključek te tako pomembne naložbe MO Novo mesto. Zato je bilo sklicano srečanje krajanov, na katerega so povabili arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka, člana projektne delovne skupine za prenovo mestnega jedra Novega mesta, in arheologa Uroša Bavca, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti.

Dr. Tomaž Slak je okoli šestdesetim udeležencem srečanja pregledno predstavil štiristopenjsko strukturirano izvedbo prenove, podrobno pa se je osredotočil na sklop B-1, ki se nanaša pretežno na Glavni trg. Naložba prenove mestnega jedra predstavlja jasno vizijo prednostnih nalog vodstva MO Novo mesto pri urejanju mesta, saj gre za programsko, vsebinsko, oblikovno in urbano prenovo mestnega središča. Nobenega dvoma ni, da je prenova mestnega jedra tako strokovno kot  tehnično zelo zahtevna, predvsem pa draga. Izvajalec oziroma  izvajalci vseh del še niso znani, najzahtevnejši poseg pa bo izgradnja infrastrukturnega kolektorja velikosti 2,40 m x 3,50 m, ki bo zakopan v zemljo po celotnem Glavnem trgu, v njem pa bodo potekali energetski, optični in vsi drugi komunalni vodi in podobno.

Največ vprašanj udeležencev je sprožilo področje prometa, parkiranja in izgradnje parkirnih hiš, še posebej med prenovo. Po novem bo promet potekal samo enosmerno, in sicer od hotela Krka po mostu  do krožišča pri nekdanjem hotelu Kandija, kjer je načrtovana izgradnja največjega novomeškega parkirišča. Predavatelj je podrobno predstavil tudi časovni načrt izvajanja arheoloških raziskav, ki bodo trajale štiri mesece. Med gradnjo po mestu ne bo prometa, zagotovljen pa bo dostop za pešce in interventna vozila. Na vprašanje, koliko bo stala celotna naložba, Slak ni znal odgovoriti, približna ocena pa nakazuje na okoli šest milijonov evrov. Predavatelj prav tako ni znal pojasniti načina financiranja celotne naložbe in posameznih deležev sofinanciranja s strani MO Novo mesto, države, morda evropskih kohezijskih sredstev itd. Povedal je, da župan Gregor Macedoni pričakuje zaključek vseh del še pred začetkom lokalnih volitev leta 2018.

Likovni poudarek Poletni muzejski noči

Otvoritev razstave del 13. Novomeških likovnih dnevov – Prezrt delček starega mestnega jedra zaživel

Pripravil: Milan Markelj

Vseslovenski akciji Poletna muzejska noč se je tudi letos kot prejšnja leta pridružil Dolenjski muzej in tega dne – 17. junija – od 6. ure zvečer do polnoči odprl za brezplačen ogled vse svoje stalne in občasne razstave. K razgibanemu utripu dogajanja so pripomogle spremljajoče prireditve, od predavanja Jantar v zdravilstvu, delavnice sitotiska na majice za otroke in delavnice slikanja za odrasle Jantarne mandale do osrednjega dogodka muzejske noči, otvoritve razstave del, ki so nastala na letošnjih Novomeških likovnih dnevih. Otvoritev razstave je bila v Jakčevem domu, prostor pred njim pa so tokrat domiselno izrabili kot prizorišče družabnega dogajanja in na njem pripravili ob koncertu Gal Gjurina s spremljajočo glasbeno skupino še druženje članov Društva likovnih umetnikov Dolenjske in pogovor z avtorji razstavljenih del Novomeške likovne kolonije.

Izkazalo se je, da je bila zamisel o prenosu dogajanja iz zaprtih prostorov Jakčevega doma na zaključni del Sokolske ulice, ki deluje kot mali mestni trg, res dobra poteza. Sicer povsem prezrt in zvečine le z avtomobilsko pločevino ozaljšan košček starega mestnega jedra je zaživel v prijetnem družabnem utripu in dal zaslutiti, kako bi lahko kulturno in družabno polno zaživel še kak drug zanimiv in doslej prezrt del starega mestnega jedra oziroma kar staro mestno jedro samo.

Dodatno branje – Jasna Kocuvan Štukelj: 13. Novomeški likovni dnevi (iz kataloga)

2. Šalijev večer

Predavanje prof. dr. Alenke Šivic-Dular o znamenitem Novomeščanu, jezikoslovcu akad. prof. dr. Rajku Nahtigalu, in izročitev njegove zapuščine v hrambo in trajno last Knjižnici Mirana Jarca.

Pripravil: Milan Markelj

Akad. prof. dr. Rajko Nahtigal

V počastitev 140-letnice rojstva Novomeščana prof. dr. Rajka Nahtigala (1877–1958), jezikoslovca, paleoslavista in rusista, akademika, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prvega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani,  je Kulturno društvo Severina Šalija pripravilo 2. društveni večer, ki je včeraj zvečer potekal v  Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Preberi več 2. Šalijev večer

Večer z Ivanom Marinčkom

Pogovor s 94-letnim nestorjem slovenskih filmskih snemalcev

Ivan Marinček na pogovornem večeru v Novem mestu. (Foto: MiM)

25. maja je v Trdino čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu potekal pogovorni večer v okviru dediščinskega projekta “Nostalgija”, ki ga je pripravilo Društvo Novo mesto v počastitev bližnje 95. letnice Ivana Marinčka, nestorja slovenskih filmskih snemalcev. Njegovo delo je predstavila mag. Tatjana Rezec Stibilj iz Arhiva Republike Slovenije, z obema gostoma pa se je pogovarjala Judita Podgornik Zaletelj. Na večeru so predvajali Marinčkova filmska zapisa o Novem mestu iz let 1941 in 1945, v spomin na njegovo novomeško sokolsko udejstvovanje v mladih letih pa tudi film Božidarja Jakca iz leta 1931 o prireditvi sokolskega društva v Novem mestu.

Preberi več Večer z Ivanom Marinčkom