Arhiv Značk: Marijan Dović

DOVIĆEVI NOVI USTVARJALNI DOSEŽKI

Izid dveh strokovnih knjig dr. Marijana Dovića: znanstvene monografije Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika ter National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (v soavtorstvu z Jonom K. Helgasom)

Pripravil: Franci Koncilija

Novomeščan dr. Marijan Dović (1974), izredni profesor in raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani, urednik revije Primerjalna književnost, glasbenik pa tudi član Kulturnega društva Severina Šalija iz Novega mesta, je vnovič dokazal, kako močan je njegov kulturni ustvarjalni opus, še posebej na področju literature in ljubezni do slovenskega jezika. Tako je že lansko leto uredil zbornik Kulturni svetniki in kanonizacija, letos pa sta izšli še njegova avtorska znanstvena monografija Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika ter knjiga pri ugledni znanstveni založbi Brill knjiga National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe, napisana v soavtorstvu z islandskih kolegom Jónom Karlom Helgasonom.

V tem prispevku na kratko predstavljan knjigo Kulturni svetniki in kanonizacija. Zbornik je izvrstna znanstvena monografija, ki v slovenski kulturni prostor vnaša neko novo, izvirno razmišljanje o ustvarjalcih, ki jih sicer ni potrebno dobesedno častiti po božje, je pa prav, da jih posamezne nacionalne države zaradi njihovega ustvarjalnega opusa umestijo na piedestal. Knjigo je napisalo dvajset avtorjev z dr. Marijanom Dovićem vred, ki je prispevke tudi uredil. Knjiga bralca pritegne že takoj na začetku, tudi če ni poznavalec svetovne književnosti in komparativistike. Še posebej pa je zanimiv naslov knjige, ki korenini v kozmološko – krščanski hagiografiji, saj ne predstavlja zgolj literarnih ustvarjalcev, ampak kulturnike v najširšem pomenu besede, kot kanonizirane (kulturne) svetnike v najrazličnejših kulturnih in družbenih okoljih.
V kolektivni monografiji Kulturni svetniki in kanonizacija so soustvarjalci sistematično preučevali koncept kulturnih svetnikov v povezavi s kanonizacijo kot pomembnim procesom na področju kulture, umetnosti in religije. Napisali so jo uveljavljeni literarni zgodovinarji, komparativisti, slovenisti, anglisti, francisti, rusisti in klasični filologi, pa tudi teologi, etnologi in orientalisti iz Ljubljane, Beograda in Zagreba. Znano je, da se je čaščenje pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih osebnosti pojavilo že v drugi tretjini 19. stoletja. kjer so se zgledovali pri ustreznih cerkvenih ritualih. Dr. Miran Hladnik je o knjigi zapisal, da je monografija vsebinsko inovativna, zanimiva in tehtna s prepričljivo utemeljeno izbiro naslovnega termina kulturni svetniki, njeno branje pa pestri desetine fotografskih reprodukcij in grafičnih ter tabelarnih prikazov.
Rdeča nit vseh dvajset prispevkov je koncept kulturnega svetništva, ki bralca spodbuja k premisleku o nacionalizmu kot obliki sekularne oziroma civilne religije. Pri tem je presenetljivo, da sta se retorika in praksa narodnih gibanj v tem pogledu izrazito bližali religioznemu področju, tako da so komemorativni kulti umetnikov uspevali ne samo v katoliških in pravoslavnih delih Evrope, ampak tudi v protestantskih, pri tem pa so privzemali nekatere značilnosti čaščenja tradicionalnih svetnikov … Avtorji torej na zanimiv in izviren način ugotavljajo, da je kanonizacija kulturnih svetnikov opazno prispevala k organizaciji družbenega prostora in časa z močnim vplivom na življenje sleherne skupnosti.