REMINISCENCA NA OLIMPIONIKA LEONA ŠTUKLJA

Mestna občina Novo mesto je v spomin na 120-letnico rojstva Leona Štuklja letošnje leto razglasila za Štukljevo leto. Vse leto so bili organizirani številni dogodki v spomin na velikega Novomeščana, vrhunec Štukljevega leta pa je bil v ponedeljek, 11. novembra 2018. Ob 16. uri so v Dolenjskem muzeju odprli spominsko razstavo v poklon rojaku in olimpioniku z naslovom Leon 120 let, osrednja slovesnost pa je bila ob 20. uri na lokaciji veledroma v olimpijskem vadbenem centru. Slavnostni govornik je bil predsednik RS Borut Pahor.

UVOD
Telovadec in olimpionik Leon Štukelj se je rodil 12. 11. 1898 v Novem mestu. Bil je najuspešnejši slovenski športnik, dobitnik osmih zlatih, šestih srebrnih in šestih bronastih kolajn; vse je osvojil med obema svetovnima vojnama. Po poklicu je bil sodnik, po letu1945 pa je vse do svoje smrti 8. 11. 1999 živel v Mariboru. Danes se po njem imenujeta športni dvorani v Novem mestu in Mariboru. V Mariboru se po njem imenuje tudi trg.

AVE TRIUMPHATOR
Ko sem bil leta 1956 šolar v četrtem razredu, nam je učiteljica Ema Kranjec zadnjo popoldansko uro pouka navadno z veseljem prebirala Jurčičevega Jurija Kozjaka in nam navdušeno pripovedovala o veličastnih sprejemih Leona Štuklja v Novem mestu, ki so mu jih pripravili vsakokrat, ko se je vrnil z olimpijade. To sem si zapomnil za vse življenje. Čez več kot 40 let sem se kot prvi župan MO Novo mesto v Radencih prvič srečal z Leonom Štukljem, ki je bil takrat star 98 let. Bil je drobne postave, vendar čil in zdravega duha, in name je napravil izreden vtis. Prešinila me je misel, da bomo ob 100-letnici njegovega rojstva pripravili še veličastnejši sprejem na Glavnem trgu v Novem mestu. Tako je tudi bilo, enkratno in nepozabno! Prireditev je pripravil režiser Matjaž Berger in jo poimenoval Leon Štukelj, Ave Triumphator.

NEMŠKA ZASEDA PRED ŽUŽEMBERKOM
Ob nekem drugem srečanju mi je Leon Štukelj pripovedoval o življenjski preizkušnji med vojno jeseni leta 1943. Leon se je z nekaj znanci peš odpravil na obisk k sorodnikom iz Novega mesta v Zafaro pri Žužemberku. Nenadoma so se sredi poti znašli pred do zob oboroženimi Nemci, ki so »hajkali« za partizani. Situacija je bila napeta, saj bi Nemci lahko z enim samim rafalom pokončali vse ljudi, z Leonom vred. K sreči je Leon odlično govoril nemško, zato se je nemškemu oficirju predstavil in mu začel pripovedovati, da je nastopil in prejel kolajno tudi na olimpijadi v Berlinu leta 1936. To jih je rešilo. Oficir je postajal prijaznejši do Leona in njegovih spremljevalcev, saj je bil leta 1936 tudi on na olimpijadi v Berlinu, kjer je s pozornostjo spremljal prav telovadce.

ZAKLJUČEK
Olimpionika Leona Štuklja, ki so mu v rodnem mestu postavili lep spomenik, imam vedno v lepem spominu. Njegova sestra in starši so pokopani na pokopališču v Ločni. Ob njihovem grobu se večkrat ustavim in se na poseben način družim z njimi in Leonom Štukljem v eshatoloških razsežnostih. Leon je bil dober človek, spoštljiv in pozoren do vseh ljudi, ne glede na njihovo politično in versko prepričanje. Bil je uglajen in izobražen človek, s sogovorniki pa se je pogovarjal z izbranimi in tehtnimi besedami. Užival je v gledališču in pri poslušanju klasične glasbe. Do konca življenja je telovadil na krogih, ki jih je imel pritrjene na podboju vrat. To mu je pomagalo, da je ostal čil in zdrav vse do svoje smrti.

(Fotografije: Marko Klinc in splet)

Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja