ADVENT, ČAS PRIČAKOVANJA …

UVOD

Adventni čas je za vernike čas duhovne priprave na božič. To je tudi začetek novega cerkvenega leta, ki se začne na prvo adventno nedeljo, ki je letos že bila, 29. novembra 2020. Zunanje znamenje adventa je adventni venec.

TEOLOGIJA ADVENTA

Kaj je pravzaprav »advent«? Ta latinska beseda pomeni dobesedno »prihod« –gre za prevod besedice parousia iz grškega izvirnika Sv. pisma, kar dobesedno pomeni navzočnost ali pa tudi prihod. Ta izraz pa se v svetni grščini nanaša le na prihod vladarjev ali bogov. Svetopisemski izraz paruzija pa pomeni Gospodov prihod v mesijanskem veličastvu starozavezne napovedi o Mesijevem (Odrešenikovem) prihodu. Cerkev pa v duhu pokoncilskih Splošnih določb o cerkvenem letu in koledarju o adventu v zgoščeni obliki pravi: »Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na Jezusovo rojstvo, hkrati pa je to čas, ko nas to spominjanje usmerja v eshatološko razsežnost drugega Kristusovega prihoda ob koncu časa in sveta.«

OD KOD IZHAJA ADVENTNI VENEC?

Prvi adventni venec je bil narejen sredi 19. stoletja v Nemčiji. Evangeličanski pastor Johanan Wichem je revnim otrokom naredil lesen obod, na katerega je namestil 24 sveč, 20 majhnih in 4 večje. S postopnim prižiganjem svečk so odštevali dneve do božiča. Ker je bil otrokom ta obred zelo všeč, so to vsako leto ponavljali. Ideja o tovrstnem odštevanju se je hitro razširila po vsej Nemčiji, kasneje pa še širše. Leseni obod so začeli krasiti z zelenjem, nato pa so pletli venčke samo še iz zelenih vejic. Tudi število svečk so zmanjšali in ohranile so se le še štiri, ki simbolizirajo štiri adventne nedelje. Ne glede na to, da se je videz venčka precej spremenil, pa namen ostaja enak.

Za večino je tak venček dekoracija, podvržena modnim trendom in vsako leto drugačna, za kristjane pa imajo posamezni deli venčka tudi globlji pomen. Pravi adventni venček je okrogle oblike, spleten iz zimzelenega rastlinja. Okrogla oblika pomeni popolnost, zvestobo in večnost, saj nima ne začetka in ne konca. Okrogla oblika adventnega venca pa spominja tudi na vence iz antičnih časov, ko so simbolizirali zmago nad sovražnikom. Adventni venec lahko tako predstavlja tudi boj proti zlu in grehu. Zelena barva in rastline spominjajo na življenje in nas spodbujajo k čuječnosti. Sveče na adventnem vencu so praviloma vijolične barve. Takšna je tudi liturgična barva duhovnikovih oblačil v tem času cerkvenega leta, pomeni pa spokornost in kesanje. Simbolika adventnega venca je tako bogata, da ni potrebe po dodatnih okraskih, ki bi kvečjemu zasenčili pravi pomen in namen tega običaja.

KAJ POMENIJO SVEČE NA ADVENTNEM VENCU?

Na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo svečko, ki je znamenje upanja na prihod Mesije. Na drugo adventno nedeljo poleg prve svečke prižgemo še eno. Ta predstavlja ljubezen in jo nekateri imenujejo tudi betlehemska sveča. Spominja nas na jasli, kamor je Marija položila novorojeno dete. Tretja sveča je namesto vijolične lahko rožnate barve in predstavlja veselje ob skorajšnjem Jezusovem rojstvu. Nekateri jo imenujejo tudi sveča pastirjev. Tretja adventna nedelja se imenuje Gaudete, kar pomeni »veselite se«. Četrto adventno svečko prižgemo zadnjo nedeljo pred božičem. Imenuje se angelska sveča in pomeni mir, o katerem so prepevali angeli na sveto noč. Ker vsako nedeljo prižgemo svečo več in se svetloba povečuje, to simbolizira tudi naraščanje pričakovanja božiča. Štiri sveče pa lahko simbolizirajo tudi štiri strani neba, štiri letne čase ali štiri življenjske mejnike našega življenja, ki so: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta.

ZAKLJUČEK

Večinoma ljudje povezujejo priprave in praznovanje božiča z veseljačenjem in uživanjem ob dobri hrani in pijači. Pri pravoslavnih vernikih pa ni tako. Na božič se pripravljajo s postom, ki traja od 15. novembra pa vse do badnjega dne (božiča), ki ga zaradi uporabe julijanskega koledarja pravoslavni verniki praznujejo 7. januarja.

Šele zavedanje, da bistvo praznikov ni v obilnih pojedinah, dragih darilih in pisanih okraskih, nam bo prineslo najlepše doživet božič. Preseganje materialnih vidikov praznikov nam da priložnost za polnost doživetja. Najdragocenejše darilo, ki ga za božič lahko podarimo svojim bližnjim, pa je naš čas, iskren pogovor, prijazen nasmeh, potrpežljivost, mir in veselje. Vse to nič ne stane, zelo pa osrečuje, še posebej vse, ki so osamljeni in v stiski …

Fotografije so s spleta

Viri: Ognjišče, Časnik in Leto svetnikov

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja