300-letnica rojstva Marije Terezije in novomeška gimnazija

Od ustanovitvene liste cesarice Marije Terezije za novomeško gimnazijo v letu 1746 do dolenjske akademske iniciative 

Pripravil: Miha Japelj

Uvodna misel

Velik del svojega življenja sem posvetil študiju, od osnovne šole, preko novomeške gimnazije do vseh stopenj univerzitetnega študija na (moji) Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Svoje strokovno in znanstveno-raziskovalno delo sem več kot 40 let opravljal v Tovarni zdravil Krka na področju razvoja in raziskav kemije zdravil. Kot redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo sem »šolal« veliko mladih kemijskih inženirjev. Bil sem jim tudi mentor pri več kot 150 diplomah, magisterijih in doktoratih. Z največjim veseljem sem vrsto let vodil Krkine nagrade za študente in dijake. S posebnim ponosom pa povsod vedno rad povem, da sem maturant novomeške gimnazije. Ob številnih priložnostih in svečanih dogodkih rad poudarjam, da je naša gimnazija, ki jo je ustanovila cesarica Marija Terezija 8. avgusta 1746, prva in najboljša gimnazija v Sloveniji. To misel sem ponovil tudi na nedavnem 3. Forumu osebne odličnosti, ki ga je 11. aprila letos organizirala Fakulteta za organizacijske vede (dekan prof. dr. Boris Bukovec) v Novem mestu. Med vnetimi poslušalci je bil z nami tudi naš znani rojak prof. dr. Jože Gričar, ki je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in kontaktna oseba evropskega omrežja živih laboratorijev (http://eLivingLab.org). Kot nekdanjemu, tudi navdušenemu maturantu novomeške gimnazije mu je šinila v glavo ideja, da bi lahko ustrezno in dostojno obeležili tristoto obletnico rojstva Marije Terezije v sklopu slovenske pobude »Čezmejnega e-sodelovanja v e-regijah« (Inter-Municipality Initiative: Cross-border eCollaboration in the eRegions).

Odbor za obeležitev 300-letnice rojstva Marije Terezije

Idejo dr. Gričarja smo kmalu, že 15. maja letos, uresničili. Na najin predlog smo se na MO Novo mesto sestali pobudniki za obeležitev 300-letnice rojstva Marije Terezije. Na sestanku so bili prisotni: dr. Janez Gabrijelčič, prof. dr. Jože Gričar, gvardijan Tomaž Hočevar, prof. dr. Miha Japelj, profesorica Breda Vovko, ki je nadomeščala ravnateljico Gimnazije Novo mesto Mojco Lukšič, in direktorica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič. Sklenili smo, da bomo delovali kot Odbor za obeležitev 300-letnice rojstva Marije Terezije. Cesarica je bila ustanoviteljica novomeške gimnazije. Odbor naj bi vodil in ga koordiniral prof. dr. Miha Japelj.
Ker gre za zelo pomembno obletnico rojstva cesarice, ki je leta 1746 z ustanovitvijo novomeške gimnazije (glej: prevod ustanovne listine) pustila pomemben pečat za razvoj Novega mesta, smo prisotni sklenili:

• da je potrebno temu dogodku posvetiti posebno pozornost in ga povezati z letom evropske kulturne dediščine, za kar je proglašeno leto 2018;
• da zaprosimo Gimnazijo Novo mesto za prevod ustanovne listine v angleški jezik in s tem predstavimo evropski in svetovni javnosti doprinos novomeške gimnazije k splošni izobraženosti na Slovenskem;
• Gimnaziji Novo mesto smo dali pobudo, da ob tej priložnosti v prostorih novomeške gimnazije postavijo “gimnazijko z rastočo knjigo”, ki bo povezala današnji čas s pomembno zgodovino te ustanove.

Kasneje smo se dogovorili, da dostojno obeležimo spomin na 300. obletnico rojstva Marije Terezije z organizacijo posebnega srečanja članic in članov našega odbora, nekdanjih novomeških gimnazijcev in drugih ustvarjalnih Novomeščanov v knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu, Frančiškanski trg 1,
v petek, 8. septembra 2017, od 12.00 do 13.30.
Na našem srečanju v Novem mestu želimo prispevati k spodbujanju in promociji čezmejnega e-sodelovanja na področju kulturne dediščine in turizma.

Novomeška gimnazija je naša zelo pomembna kulturna preteklost in posebnost

Na našo davno preteklost smo lahko ponosni vse od halštatske kulture, obdobja antike, ustanovitve gimnazije, do današnjega vidnega gospodarskega in turističnega razvoja v naših krajih. Dolenjska in belokranjska dežela ima častitljivo preteklost, ki nam je dala slavne ljudi, ki so se šolali na novomeški gimnaziji, prvi in najstarejši v Sloveniji. Morda so ti kar »najlepši cvet« slovenske inteligence, kulture, razumništva in ustvarjalnosti. Kdo ne pozna našega Plemlja, Župančiča, Ketteja, Tavčarja, Lamuta, Jakca, Kozine, Barage, Glavarja, Tomca, Štuklja, Mlakarja, Klemenčiča, Golije, Jakca, Gruma, Podbevška, Bukovčeve, Andrijaniča? Vsi naši slavni »Dolenjci« so vtisnili globok in neizbrisen pečat v slovenski kulturi, znanosti, zgodovini in gospodarstvu.

Pomen dejavnosti cesarice Marije Terezije pri razvoju slovenskih dežel

Cesarica in ogrska kraljica Marija Terezija se je v času razsvetljenega absolutizma vidno uveljavila kot pomembna reformatorka z občutkom. Izvedla je številne davčne, upravne in katastrske reforme. Zaslovela je s svojimi »Terezijanskimi šolskimi reformami« in z reformami sodstva (civilno in kazensko pravo). Za Slovence je pomembno, da je ustanovila Deželne vlade za Kranjsko, Koroško in Štajersko. Vse te in druge pomembne uspehe ji morda danes zavidajo marsikateri naši politiki in gospodarstveniki.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja