KORAJŽA VELJA

To soparno nedeljsko jutro so iz radija pricurljala do mojih ušes poročila dogodkov prejšnjega dne. Običajno gredo skozi eno uho not in skozi drugo ven, tokrat pa se mi je vest o kulturnem dogodku iz češkega Brna kot nadležna koščica zapiknila v misel in nikakor se je ne morem znebiti.

Slišal sem namreč, da so na gledališkem festivalu v Brnu nekakšni neonacisti z izgredom poskušali preprečiti izvedbo slovenske gledališke predstave, a so jih policisti ukrotili in predstava se je lahko nadaljevala. Pred gledališčem, kjer je predstava potekala, pa so bili prav tako protesti nekih skupin “dostojnih ljudi”.

V meni se je že zbujalo ogorčenje in slovenska žalost, kako nas svet po krivici ne mara in se grdo izživlja nad našo ubogo kulturo, dokler nisem slišal kratke omembe, kaj je sprožilo proteste. Naši gledališki umetniki naj bi v svoji predstavi imeli prizor, v katerem Kristus posili muslimanko.

In zdaj se mi ta zadeva nadležno vrti v mislih. Ne morem drugače razumeti spornega prizora kot sporočilo, da je krščanstvo in kar je povezanega z njim nasilno do ljudi drugačne veroizpovedi oziroma konkretno do islama. Kristus, čigar najtemeljnejše sporočilo je sicer ljubezen, je posiljevalec, nasilnež. Ni kaj – da se domisliš česa takega, sta potrebna pogum in drznost. Ali pa slepo verovanje v tovrstne ideološke konstrukte. Dandanašnji se po svetu zaradi islamskega terorizma krepi povsem drugačno mišljenje, saj daje prav tistim poznavalcem islama, ki zatrjujejo, da je nasilje vgrajeno vanj.

Ob tem se ne morem znebiti cinične misli, da bi bili naši omenjeni gledališčniki resnično pogumni in drzni, če bi na oder postavili prizor, kako Mohamed posili Devico Marijo. Sporočilo o nasilnosti verstva bi bilo še bolj šokantno in prodorno.

A vem, da za kaj takega nimajo ne poguma in ne drznosti. Ne bi jih namreč pričakal samo protest peščice “neonacistov” in “dostojnih ljudi”. Spomnimo se samo viharja, ki ga je v islamskem svetu sprožila karikatura Mohameda, spomnimo se pokola v uredništvu časopisa Charlie Hebdo v Parizu, spomnimo se …

Milan Markelj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja