Lažji od plev

Ta čas, ko se v preobilju vsakršnega kvačkanja tiskanih in elektronskih medijev kot najpomembnejši dogodki zdajšnjega žitja in bitja izpisujejo puhloglava nastopanja junakov
resničnostnih, glasbenih  in vsakršnih drugih šovov ter preganjanja z manjšo ali večjo žogo po zelenicah in parketih, so videti kot brez vsake teže sporočila, da so odprli novo razstavo, da je izšla nova knjiga, da so obnovili kulturni spomenik … Preberi več Lažji od plev

Skrivnostna bratovščina pri nas

Prostozidarstvo na Slovenskem

A. J.

Prostozidarstvo je težko ulovljiv družbeni fenomen. Ne gre za religijo, čeprav je njegov sestavni del ritual. Ne gre za center moči, čeprav ni mogoče ovreči njegovega političnega in družbenega angažmaja. Ni filozofija, čeprav je gradbeni načrt življenja s simboli, za katerimi se skriva prastara modrost. Brez dvoma pa je povezano z mističnim.
Zgodovina prostozidarstva je bila predstavljena na pred dnevi zaprti razstavi v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, o prostozidarstvu na Slovenskem pa je obširneje zapisano v katalogu razstave, knjigi Matevža Koširja Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem.
300 let prostozidarstva
Postavitev v Narodnem muzeju je po besedah soavtorja razstave Matevža Koširja iz Arhiva RS sovpadla s 300. obletnico ustanovitve prve velike lože na svetu – velike lože Anglije v Londonu. Kot je povedal, je prostozidarstvo gibanje izšlo iz zidarskih cehov visokega srednjega veka in se razvilo v zanimiv družbeni fenomen. V slovenske dežele se je začelo širiti približno 50 let po ustanovitvi velike lože Anglije.
Število prostozidarjev iz dežel s slovenskim prebivalstvom se je povečalo v začetnem obdobju vladanja cesarja Jožefa II. Največ jih je bilo v avstrijskih ložah in tudi v ložah na Češkem in Ogrskem. Prve lože v 18. stoletju v notranjeavstrijskih deželah so bile ustanovljene v Trstu, na začetku vladanja Jožefa II. pa so bile ustanovljene skoraj v vseh glavnih mestih dežel. V Ljubljani je bila loža ustanovljena leta 1792. Že leta 1795 so bile lože v habsburški monarhiji prepovedane.
Razcvet pod francoskim okriljem
Po francoski zasedbi južnoavstrijskih dežel je prva loža na ozemlju današnje Slovenije nastala v Kopru, po ustanovitvi Ilirskih provinc so lože ustanovili tudi drugod. Z odhodom Francozov in obnovitvijo avstrijske oblasti je ponovno začela veljati prepoved lož. Po razdelitvi habsburške monarhije na avstrijski in ogrski del so začele nastajati t. i. mejne lože ob avstrijsko-ogrski meji na ogrski strani. Vanje so bili včlanjeni tudi Slovenci. Po ustanovitvi Kraljevine SHS je bila ustanovljena velika loža SHS, kmalu so se začela tudi prizadevanja za ustanovitev lože v Ljubljani.
Loža Valentina Vodnika v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1940, vendar ni bila dolgo dejavna. Po koncu druge svetovne vojne v socialistični državi ni bilo prostora za delovanje prostozidarskih lož. Po padcu berlinskega zidu in oživitvi prostozidarstva v Vzhodni Evropi je bila leta 1990 obnovljena velika loža Jugoslavije. Pri obnavljanju prostozidarstva v Sloveniji so imeli v 90. letih preteklega stoletja pomembno vlogo avstrijski prostozidarji. Danes v okviru velike lože Slovenije deluje sedem lož in z njo povezana prostozidarska redova.

Trije baletni velikani

Razmišljanje o treh baletnih velikanih

Franci Koncilija

TRISHA BROWN

18. maja bosta minila dva meseca, od kar je v San Antoniu v Teksasu po dolgotrajni bolezni umrla ameriška koreografinja in baletna plesalka Trisha Brown (1936–2017). Rodila se je 25.  novembra 1936 v Aberdeenu v Washingtonu. Kmalu se je z družino preselila v Kalifornijo, kjer je leta 1958 diplomirala na plesnem oddelku Mills Collegea in tam začela tudi poučevati.

Preberi več Trije baletni velikani

POPLAVA JEZIKOVNE NEMARŠČINE

Razmeroma poceni dostopna računalniška tehnologija je omogočila silovit razmah najraznovrstnejših tiskov, kar so s pridom izrabili tudi trgovci in drugi ponudniki različnega blaga ali storitev, ki žele seznaniti in seveda pridobiti morebitne kupce za svojo ponudbo. Bolj ali manj se potrudijo, da so njihovi reklamni tiski slikovno bogati in privlačni, celo oblikovanju posvetijo nekaj pozornosti, četudi ostajajo zvečine v okvirih splošnega (ne)okusa, poskušajo pač tudi z videzom potrditi svojo solidnost. Ko pa gre za jezik – tako nas prepričuje vse preveč reklamnih tiskov, ki jih tako rekoč vsak dan pobiramo iz poštnih nabiralnikov – je skrbnosti konec. Preberi več POPLAVA JEZIKOVNE NEMARŠČINE

Da ne gredo v pozabo

Naloga KD Severina Šalija je, da poskrbi za umestitev literarnih ustvarjalcev našega okolja v lokalne šolske učne programe – Pobuda, ki jo je na društvenem srečanju predstavila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg. 

Nekaj je nedvomno res. Slovenci smo narod pesnikov in Severin Šali sodi med tiste, ki so v petdesetih letih svojega ustvarjanja, pesniškega in prevajalskega, pustil pečat v slovenski literarni zgodovini. Pa vendar … Če bi šli zdaj na ulice in spraševali ljudi, katere pesnike poznajo, bi verjetno odgovarjali: Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Župančiča, Kosovela, morda Toneta Pavčka … Veseli bi bili, če bi se znašel na seznamu tudi Severin Šali. Verjetno bi bilo še slabše, če bi spraševali izključno po dolenjskih pesnikih. Zakaj tako? Odgovor je jasen. Če izvzamemo Toneta Pavčka, dolenjski pesniki niso dobili mesta v literarnem kanonu, to je med tistimi besedili, ki naj bi jih poznal vsak kolikor toliko izobražen človek. Prav tako niso umeščeni v dosti strožji šolski kanon. Ni jih v literarnih leksikonih, ni jih v šolskih berilih. Ostajajo na obrobju in znani le literarnim sladokuscem.

Preberi več Da ne gredo v pozabo

Spominjamo se Kettejeve smrti

Franci Koncilija

V sredo, 26. aprila, smo se v Društvu Severina Šalija poklonili spominu smrti pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja (1876 – 1899), ki je na ta dan pred 118 leti umrl v Ljubljani.
Ivan Vavpotič: Dragotin Kette (Sliko hrani Dolenjski muzej)

Med kratkim bivanjem v Novem mestu (1896 – 1898) je Kette ustvaril svoje najlepše pesmi, kot so: Na trgu, Na Krki, Zakaj sem bil v Kapiteljnu?, Lepa roža, Mlinarjeva hčerka, Dejal je Vlah Elija in druge… Za ustvarjanje tako čudovitih pesmi je dobil navdih v mehkobni dolenjski pokrajini in v neuslišani nesrečni zaljubljenosti v Angelo Smole, ki jo je slikar Ivan Vavpotič leta 1932 upodobil v ozadju pesnikovega portreta.

V pesnikovem ustvarjalnem opusu so svoj pečat pustila tri mesta; Ljubljana, Novo mesto in Trst, kjer je napisal novoromantično poezijo, impresionistično prozo ter številna dela za otroke, kot so basni, pravljice, otroške pesmi in povesti, ter drugo.

Preberi več Spominjamo se Kettejeve smrti

O zvezdniški (celebrity) kulturi

Franci Koncilija

Ameriški novinar, publicist in vojni poročevalec Chris Hedges je napisal knjigo Kraljestvo obsedenosti, v kateri piše o pojavih, ki so popolnoma spremenili sodobno družbo. Piše o koncu pismenosti in o zmagoslavju nenavadnih dogodkov (spektaklov). Piše o domala popolnem moralnem razpadu sodobne družbe. Njegove ugotovitve se sicer prvenstveno nanašajo na ameriško družbo, ki pa povsem sovpadajo tudi z razmerami pri nas.

Preberi več O zvezdniški (celebrity) kulturi

Od večih slišim govoriti …

Četudi si še tako pridušam, da ne bom več slišal, mi prav nič ne pomaga; celo še slabše je, še bolj me vsakič zaboli v ušesih in nekaj jezice se vsakič zgane v meni. In to za tako malenkostno stvar! Vsakič namreč, ko zaslišim iz radia ali po televiziji, kako vztrajno in vse bolj prevladujoče naše vrle novinarke in novinarji, voditeljice in voditelji, ( … dovolj nepotrebne jezikovne emancipacije, naprej bom pisal kar po starem …) sogovorniki, politiki in poznavalci, skratka tisti, ki nam v javnih občilih kaj pripovedujejo, dopovedujejo ali izpovedujejo, maličijo ubogo besedico več. Namesto z več ljudmi, z več sogovorniki, z več izkušnjami večina govori z večimi ljudmi, z večimi sogovorniki, z večimi izkušnjami. Vse kaže, da bomo kmalu tako govorili vsi, nazadnje pa se bodo tako učili pisati tudi otroci v šoli. Saj veste, raba na koncu določa jezikovna pravila.

A tako preprosto bi se lahko tega odvadili. Nič drugega ne bi bilo treba, kot poskusiti enako uporabiti besedo manj. Zakaj pa rečejo z manj ljudmi, z manj sogovorniki, z manj izkušnjami, ne pa z manjimi ljudmi, z manjimi sogovorniki, z manjimi izkušnjami?!

Razumi, kdor more!

Milan Markelj

Trdinova nagrada članici društva

Pisateljica Barica Smole, članica KD Severina Šalija, je dobitnica Trdinove nagrade za leto 2016.

Na dan praznika Mestne občine Novo mesto so na slavnostni akademiji v Kulturnem centru Janeza Trdine podelili občinske nagrade in priznanja za preteklo leto.
Priznanje MO Novo mesto so prejeli: Gimnazija Novo mesto, Škofija Novo mesto in prostovoljka Anica Korasa, nagrado MO Novo mesto učiteljica Zinka Muhič, športnik Primož Kobe in režiser Žiga Virc, Trdinovi nagradi pa Barica Smole in Marjan Hren. Častna občanka je postala upokojena novinarka Ria Bačer.

Barica Smole. (Foto: MiM)

Barica Smole, članica našega društva, je nagrado prejela za pomembnejše trajne uspehe na literarnem področju. V obrazložitvi piše:
Barica Smole je pisateljica s številnimi literarnimi nagradami na anonimnih literarnih natečajih, prevajalka, literarna kritičarka, esejistka, bila je tudi članica uredništva literarne zbirke Založbe Goga in glavna in odgovorna urednica revije Rast. Danes upokojena slavistka je med drugim dokončala nedokončan ali izgubljen del romana Josipa Jurčiča Janez Gremčič in zanj na anonimnem natečaju dobila prvo nagrado. Napisala je tudi štiri knjige kratkih zgodb (Katarina, Igra za deset prstov, Kamendan in Tri polovice jabolka) in roman Reka slezenove barve … 

Preberi več Trdinova nagrada članici društva

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.