KVIZ

V utrujajoči junijski vročini nam, ki smo čez polovico življenja, ne preostane drugega, kot da vsaj nekaj ur preždimo v prostoru, ohlajenem s klimatsko napravo in mirujemo. To je čas, ko si lahko ogledamo kakšen lahkoten kvizič na nacionalni televiziji in se počutimo slabo, ker ne vemo za vse priimke vrhunskih svetovnih smučarjev, ki jih morajo tekmovalci odkriti v zadnjem, tretjem krogu kviza. Preberi več KVIZ

O ARBITRAŽNIH SOSEDIH

Razsodba arbitražnega sodišča, ki je ta čas in bo gotovo še dolgo v središču pozornosti javnosti, naj bi prinesla eno od najpomembnejših rešitev za razvozljanje hudo zapletenega in vse trdneje zategnjenega vozla medsebojnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško – določitev kopne in morske meje med novonastalima državama, ki sta vzniknili iz pepela samosežgane Jugoslavije s številnimi nedorečenimi zadevami. Preberi več O ARBITRAŽNIH SOSEDIH

Ali je sprava sploh možna?

Do kdaj bomo Slovenci še generirali medsebojno nestrpnost?

 Pripravil: Franci Koncilija

Ob ponovnem prebiranju monologa ljubljanskega škofa Antona Vovka s predsednikom narodne vlade Slovenije Borisom Kidričem pred 72 leti ter ob vsakoletnih spravnih slovesnostih v Rogu sem se globoko zamislil in premislil, ali je sploh možna edinost v različnosti toliko desetletij sprtega slovenskega naroda. Zato želim s svojimi razmišljanji seznaniti širšo javnost.

Preberi več Ali je sprava sploh možna?

Naš predsednik redni član SAZU

Dr. Milček Komelj, predsednik Kulturnega društva Severina Šalija, je 1. junija letos postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Akademik dr. Milček Komelj

Za to visoko priznanje in čast mu je njegov namestnik Franci Koncilija poslal čestitko v imenu vseh članov društva. V nji je med drugim zapisal: 

Star slovenski pregovor pravi, da je skromnost lepa čednost, Ti pa s svojim načinom življenja, s pristno in s stalno sočutno pozornostjo do soljudi , z neprecenljivo velikim znanjem in vedenjem o neminljivi Lepoti, predvsem pa z osvajajočo skromnostjo celo presegaš to ljudsko maksimo.

Nekje sem prebral, da dolgi govori premikajo stole, kratki pa srca … Kadar govoriš Ti, je povsem drugače. Tvoje misli in povedi so žlahtne, prijazne, tople in osvajajo poslušalce tako, da na poseben način postanejo Tvoji, Ti pa njihov, ne glede na njihovo starost, socialni položaj, vero, politično prepričanje itd… Tvoje besede in misli imajo težo, pa so kljub temu božajoče, nežne in krhke, kot si v svoji notranjosti nežen in krhek tudi Ti…

Dragi Milček, hvala Ti za vse, kar nam daješ in nas tako čudovito duhovno bogatiš in plemenitiš. Radi Te imamo!

Spomini na nadškofa dr. Šuštarja

Ob desetletnici smrti dolenjskega rojaka dr. Alojzija Šuštarja (1920–2007)

Franci Koncilija

Slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 na Grmadi nad Trebnjem. Leta 1940 je z odliko maturiral na škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Po prvem letu študija na teološki fakulteti ga je škof Gregorij Rožman poslal na študij v Rim. Tam je na prestižni in ugledni papeški univerzi Gregoriani pridobil licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Kmalu je zbolel za tuberkulozo in odšel na zdravljenje v Švico, kjer je pastoralno deloval. Naložili so mu več služb, predaval pa je v Švici, Italiji, Franciji, Avstriji in Nemčiji. Njegovo najodgovornejše delo v tujini je bilo od leta 1971 do 1976, ko je bil stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.

Leta 1977 se je vrnil v Slovenijo, kjer je skoraj tri leta čakal, da ga 23. 2. 1980 papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita, saj je bil Vatikan pri imenovanju novih škofov, ki so prihajali iz Švice, vedno zelo previden in zadržan. Za škofovsko geslo si je Šuštar izbral svetopisemski citat »Božjo voljo spolnjevati« (Dei voluntatem facere). Svojo škofovsko službo je opravljal polnih sedemnajst let. 20. 6. 1983 je dal pobudo, da se v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovi Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, kar je po svoje že nakazovalo kasnejše dogodke o samostojnosti Slovenije. Leta 1998 je Šuštar postal tudi častni meščan mesta Ljubljane.

Umrl je 29. junija 2007 v Ljubljani, star 83 let.

Preberi več Spomini na nadškofa dr. Šuštarja

Prenova Glavnega trga draga in dolgotrajna

Prenova novomeškega Glavnega trga bo dolgotrajna in draga

Pripravil: Franci Koncilija

Krajevna skupnost Center Novo mesto je v sredo, 21. junija 2017, ob 18. uri v Rotovžu pripravila srečanje krajanov. Predstavljena je bila prenova novomeškega mestnega jedra in njeni vplivi na življenje krajanov.

Gre za projekt velikih razsežnosti, kakršnega prebivalci tega dela Novega mesta niso bili deležni že desetletja. Na Krajevni skupnosti Center se prenove zavedajo in jo podpirajo, hkrati pa želijo, da bi čim manj vplivala na kakovost bivanja.  Na krajevni skupnosti dobro vedo, da je pravočasna in vsebinsko bogata informiranost Novomeščanov o celotnem poteku prenove bistvena za uspešen zaključek te tako pomembne naložbe MO Novo mesto. Zato je bilo sklicano srečanje krajanov, na katerega so povabili arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka, člana projektne delovne skupine za prenovo mestnega jedra Novega mesta, in arheologa Uroša Bavca, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti.

Dr. Tomaž Slak je okoli šestdesetim udeležencem srečanja pregledno predstavil štiristopenjsko strukturirano izvedbo prenove, podrobno pa se je osredotočil na sklop B-1, ki se nanaša pretežno na Glavni trg. Naložba prenove mestnega jedra predstavlja jasno vizijo prednostnih nalog vodstva MO Novo mesto pri urejanju mesta, saj gre za programsko, vsebinsko, oblikovno in urbano prenovo mestnega središča. Nobenega dvoma ni, da je prenova mestnega jedra tako strokovno kot  tehnično zelo zahtevna, predvsem pa draga. Izvajalec oziroma  izvajalci vseh del še niso znani, najzahtevnejši poseg pa bo izgradnja infrastrukturnega kolektorja velikosti 2,40 m x 3,50 m, ki bo zakopan v zemljo po celotnem Glavnem trgu, v njem pa bodo potekali energetski, optični in vsi drugi komunalni vodi in podobno.

Največ vprašanj udeležencev je sprožilo področje prometa, parkiranja in izgradnje parkirnih hiš, še posebej med prenovo. Po novem bo promet potekal samo enosmerno, in sicer od hotela Krka po mostu  do krožišča pri nekdanjem hotelu Kandija, kjer je načrtovana izgradnja največjega novomeškega parkirišča. Predavatelj je podrobno predstavil tudi časovni načrt izvajanja arheoloških raziskav, ki bodo trajale štiri mesece. Med gradnjo po mestu ne bo prometa, zagotovljen pa bo dostop za pešce in interventna vozila. Na vprašanje, koliko bo stala celotna naložba, Slak ni znal odgovoriti, približna ocena pa nakazuje na okoli šest milijonov evrov. Predavatelj prav tako ni znal pojasniti načina financiranja celotne naložbe in posameznih deležev sofinanciranja s strani MO Novo mesto, države, morda evropskih kohezijskih sredstev itd. Povedal je, da župan Gregor Macedoni pričakuje zaključek vseh del še pred začetkom lokalnih volitev leta 2018.

Malešev Prešernov Sonetni venec

Maleševe ilustracije Prešernovega Sonetnega venca na ogled v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu – Nastale pred 80 leti

Pripravil: Franci Koncilija

V Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bila v torek, 20. junija 2017, ob 18. uri otvoritev likovne razstave ilustracij Mihe Maleša, ki so jo ustvarjalci poimenovali »Sonetni venec Franceta Prešerna«.« Razstava je posvečena 170. obletnici prve knjižne objave Sonetnega venca v Poezijah Franceta Prešerna (1847), 80. obletnici prve izdaje Sonetnega venca z ilustracijami Mihe Maleša (1937) in 30. obletnici smrti Mihe Maleša (24. 6.1987). Dogodek so poleg Knjižnice Mirana Jarca pripravili še Osrednja knjižnica Celje, Medobčinski muzej Kamnik in Galerija Mihe Maleša iz Kamnika.

Preberi več Malešev Prešernov Sonetni venec

Vzpenjanje, Vstajenje, Razsvetljenje

V Galeriji Krka na ogled kiparstvo br. Janeza Hollensteina

Janez Hollenstein: Vzpenjanje

 V Galeriji Krka v poslovni stavbi tovarne Krka je na od srede tega meseca na ogled zanimiva likovna razstava, na kateri se kot svojevrsten umetniški ustvarjalec predstavlja br. Janez Hollenstein iz Kartuzije Pleterje. Kot kartuzijanski menih je predan meditativnemu puščavniškemu življenju, v katerem ima svoje mesto tudi ukvarjanje s fizičnim delom, v primeru br. Hollensteina umetnostno kovaštvo. Tako v samoti meniške celice nastajajo umetniške stvaritve, ki jih br. Hollenstein ustvarja iz odsluženih ali odpadnih kovinskih elementov, zlasti zavrženih ograj, železnih sodarskih obročev in podobnega gradiva ter kot “pravcati meniški kovač duhovnega življenja preusmerja trdo materijo v duhovna obzorja ter jo s svojim kovanjem oživlja in dematerializira,” kot je v govoru na otvoritvi razstave dejal akademik dr. Milček Komelj. Zgovorno dopolnilo kiparske razstave so črno-bele fotografije z motivi iz življenja br. Hollenstaina, ki jih je za samostanskimi zidovi pleterske kartuzije posnel Zvone Pelko, mojster fotografije in predsednik Kulturnega društva Zgovorna  tišina. Slednje je sodelovalo s Kulturno-umetniškim društvom Krka  pri nastanku  razstave.

Ogledati si jo je mogoče vsak delavnik od 7. do 22. ure, na ogled pa bo vse do 1. septembra.

Dodatno branje:
Govor akademika dr. Milčka Komelja ob otvoritvi razstave 13. junija 2017 v Galeriji Krka Novo mesto.
Milan Markelj: Iz samote in molka – Intervju s pleterskim priorjem Janezom Hollensteinom, objavljen v reviji RAST.

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.