Likovni poudarek Poletni muzejski noči

Otvoritev razstave del 13. Novomeških likovnih dnevov – Prezrt delček starega mestnega jedra zaživel

Pripravil: Milan Markelj

Vseslovenski akciji Poletna muzejska noč se je tudi letos kot prejšnja leta pridružil Dolenjski muzej in tega dne – 17. junija – od 6. ure zvečer do polnoči odprl za brezplačen ogled vse svoje stalne in občasne razstave. K razgibanemu utripu dogajanja so pripomogle spremljajoče prireditve, od predavanja Jantar v zdravilstvu, delavnice sitotiska na majice za otroke in delavnice slikanja za odrasle Jantarne mandale do osrednjega dogodka muzejske noči, otvoritve razstave del, ki so nastala na letošnjih Novomeških likovnih dnevih. Otvoritev razstave je bila v Jakčevem domu, prostor pred njim pa so tokrat domiselno izrabili kot prizorišče družabnega dogajanja in na njem pripravili ob koncertu Gal Gjurina s spremljajočo glasbeno skupino še druženje članov Društva likovnih umetnikov Dolenjske in pogovor z avtorji razstavljenih del Novomeške likovne kolonije.

Izkazalo se je, da je bila zamisel o prenosu dogajanja iz zaprtih prostorov Jakčevega doma na zaključni del Sokolske ulice, ki deluje kot mali mestni trg, res dobra poteza. Sicer povsem prezrt in zvečine le z avtomobilsko pločevino ozaljšan košček starega mestnega jedra je zaživel v prijetnem družabnem utripu in dal zaslutiti, kako bi lahko kulturno in družabno polno zaživel še kak drug zanimiv in doslej prezrt del starega mestnega jedra oziroma kar staro mestno jedro samo.

Dodatno branje – Jasna Kocuvan Štukelj: 13. Novomeški likovni dnevi (iz kataloga)

Dajmo priložnost slovenščini

Novice iz Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine (SdDBk)

Pripravila: dr. Jožica Jožef Beg

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je strokovno društvo, namenjeno vsem, ki se jezikoslovno ali literarno, strokovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s slovenščino in drugimi slovanskimi jeziki. Poslanstvo društva je po eni strani poglabljanje strokovnega znanja članic in članov društva, po drugi strani pa razvijanje jezikovne in kulturne zavesti v svojem okolju. Med najpomembnejšimi dejavnostmi društva so jezikovne in literarne delavnice, izobraževanja in strokovna srečanja članic in članov, vedno pa so dobrodošli tudi nečlani.

Ljubiteljem slovenščine so namenjene jezikovne delavnice s tekmovanjem Všeček za slovenščino, ki ga z letošnjim letom uvaja Slavistično društvo Slovenije. Cilj delavnic in pokrajinskih tekmovanj je pridobiti tekmovalce v znanju slovenščine na državni ravni. V aktivnosti pod skupnim naslovom Dajmo priložnost slovenščini se je zelo dejavno vključilo tudi Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, ki je sodelovalo pri izpeljavi treh delavnic, ene v Semiču in dveh v Novem mestu, z njimi pa bodo člani našega pokrajinskega društva nadaljevali jeseni. Jezikovne delavnice so pripravljeni izpeljati tudi v zainteresiranih podjetjih in javnih zavodih.

Novi zbornik Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Največji projekt SdDBk je že drugo leto literarni natečaj, ki ga je društvo razpisalo prvič lansko leto ob 200-letnici rojstva Julije Primic in 40-letnici pokrajinskega društva. Odziv literarnih ustvarjalcev je bil velik in to je bila dobra spodbuda za ponovitev natečaja v letošnjem letu. Ponovil se je uspeh prvega razpisa, saj je 59 avtorjev iz različnih slovenskih krajev (ena izmed nagrajenk je iz Gorice) na naslov SdDBk poslalo 120 besedil. Kot lansko leto so tudi tokrat vsi avtorji dobili svoj prostor v zborniku, ki ga je društvo izdalo ob zaključku natečaja. Objavljeno je namreč vsaj eno besedilo vsake avtorice oziroma avtorja, ločeno po starostnih skupinah (osnovnošolci, srednješolci in odrasli) ter literarni vrsti (pesmi, kratka proza). Za vsako skupino so v uvodu ocene strokovne komisije (za osnovnošolce in srednješolce: Marinka Cerinšek, Tomaž Koncilija, Danica Rangus in Klavdija Kotar; za odrasle: dr. Sanja Kostanjšek, Carmen L. Oven, Smiljan Trobiš in Meta Uhan), sledijo nagrajena pesmi oz. kratke zgodbe, nato pa besedila ostalih udeleženk in udeležencev natečaja. Večji del zbornika je sicer posvečen literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem, vendar pa v uvodnem delu prinaša tudi pregled dela Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine od maja 2016 do junija 2017 ter članek o življenju in delu Ilke Vašte.
Zbornik je oblikoval Ivo Šteblaj, v 200 izvodih pa natisnil BS team, Srečko Berus, d. o. Tiskanje zbornika sta s finančnimi sredstvi podprli Mestna občina Novo mesto in Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.

TRUBARJEV SPOMENIK NA RAŠČICI

Ob 500-letnici reformacije

Pripravil: Franci Koncilija

V spomin na 400-letnico izida prve slovenske tiskane knjige je odbor za proslavo tega jubileja sklenil postaviti spomenik v Trubarjevi Raščici. Uresničitev te zamisli je odbor zaupal arhitektu Vinku Glanzu (1902–1977), spomenik pa je izdelal in postavil kipar in medaljer akad. Vladimir Stoviček (1896–1989).

Projektant je zasnoval spomenik v obliki obeliska s štirimi stebrički na vogalih, ki nosijo veliko kamnito štirioglato ploščo, kot nekakšen arhitrav (epinus). Na plošči so vklesani napisi na vseh štirih straneh, na sprednji strani pa je v kamen vložen bronast relief s Trubarjevim portretom in vklesanim napisom: »V tej vasi se je rodil 1508 Primož Trubar, oče slovenske književnosti in kulture.« Tudi na ostalih treh straneh so vklesani različni Trubarjevi zapisi. Na zadnji strani spomenika je vklesan napis: »Postavilo ob štiristoletnici prve Trubarjeve knjige slovensko ljudstvo 1951.«

Na Raščici se je 9. septembra 1951 ob slovesni postavitvi temeljev za Trubarjev spomenik zbralo več tisoč ljudi. Slavnostni govornik je bil takratni podpredsednik vlade FLRJ in njen zunanji minister ter predsednik častnega odbora za proslavo 400-letnice slovenske knjige Edvard Kardelj (1910–1979), ki je v temelje vzidal tudi spominsko listino. Čez slabo leto dni, natančneje 8. junija 1952, pa je bilo na Raščici slovesno odkritje spomenika Primožu Trubarju, ki ga je vodil takratni slovenski politik, marksistični filozof in minister za znanost in kulturo akad. Boris Ziherl (1910–1976).

Šele 8. januarja 2015 je vlada dr. Mira Cerarja sprejela Odlok o razglasitvi javnega spomenika Primožu Trubarju za kulturni spomenik državnega pomena.

(Vir : Drugi Trubarjev zbornik, Slovenska Matica, Ljubljana 1952)

Jantarni zapis v kamnu 2017

Stvaritve letošnje kiparske kolonije Jantarni zapis v kamnu postavljene pri novomeški avtobusni postaji

Pripravil: Milan Markelj

Skupina Dolenjski ustvarjalci v kamnu Sculte, ki že nekaj let pripravlja kiparske kolonije in je s svojimi stvaritvami v kamnu popestrila javne površine v krajevni skupnosti Drska, je letošnjo tradicionalno kiparsko kolonijo zasnovala v duhu projekta Jantarno leto. Deset udeležencev kolonije je pod strokovnim vodstvom Francija Kocjana ustvarilo zaokroženo skupino masivnih skulptur v kamnu, in sicer prestol, mizo ter dve klopi, vse izklesano iz izbranih večtonskih kosov dolenjskega apnenca.

Od torka, 13. junija, kiparska kompozicija bogati doslej precej zapuščeni in prazni prostor pod novomeško avtobusno postajo. Slovesno otvoritev postavitve so pripravili v počastitev 40. obletnice Krajevne skupnosti Drska, na nji pa so o novi pridobitvi spregovorili predsednica Sveta KS Drska Mira Retelj, slikarka in kiparka Jožica Škof, novomeški župan Gregor Macedoni in umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Za popestritev prireditve sta poskrbela Oton Nemanič na ustni harmoniki in pesnik Smiljan Trobiš, ki je prebral pesem Jantar in kamen, navdihnjeno ob novih kiparskih stvaritvah.

Kompozicijo Jantarni zapis v kamnu sestavljajo prestol, miza in dve klopi. Kamniti prestol je okrašen z izklesano stilizirano jantarjevo jagodo, ki ima vgrajen pravi jantar, in z dvema ovnovima glavama. Med prestol in klopi je umeščena masivna kamnita miza, po obodu okrašena z reliefnimi zapisi besede jantar v različnih jezikih in pisavah, s katerimi naj bi zajeli prazgodovinsko jantarjevo pot od Baltika do naših krajev, ter z reliefnimi podobami, povzetimi iz situlske umetnosti na novomeških arheoloških halštatskih najdbah, sredi namizne površine pa je izklesana velika simbolna jantarna jagoda. Na obeh kamnitih klopeh je vklesan simbol ptice v spirali. Kiparski sestav je zasnovan kot močan simbolni in energetski prostor, ki obiskovalcu ne nudi le estetskega užitka, ampak ga spoznanjsko in čustveno polni.

Dodatno branje: Jožica Škof: O likovni koloniji (iz kataloga)

Nov list Rastoče knjige in nagrajenci literarnega natečaja

Rastoča knjiga Novega mesta dobila nov list – Zaključek natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?” – Knjižnica Mirana Jarca bogatejša za nekaj nove zapuščine pisateljice Ilke Vašte

Pripravil: Milan Markelj

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine sta v Parku Rastoče knjige v ponedeljek, 12. junija, zvečer pripravila prireditev, na kateri so slovesno odkrili skulpturo Rastoče knjige, dopolnjeno z novim listom, posvečenim novomeški pisateljici Ilki Vašte, ter podelili nagrade avtorjem najboljših prispevkov literarnega natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?”, ki ga je pripravilo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine. Prireditev je povezovala Carmen Oven.

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev. (Foto: MiM)

Zbrane je najprej nagovoril Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, slavnostni govornik Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev in član Upravnega odbora Društva Rastoča knjiga, pa se je v svojem govoru osredotočil na temo literarnega natečaja o zapostavljenosti žensk v literarnem svetu ter tudi ponudil eno od rešitev za pravičnejše vrednotenje deleža žensk v slovenski literaturi, in sicer, da se pozove ministrstvo za šolstvo, da se tega loti pri samem temelju – s spremembami v šolskih programih.

dr. Jožica Jožef Beg. (Foto: MiM)

Predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg je v nadaljevanju večera predstavila izid 2. literarnega natečaja, ki ga je društvo razpisalo na temo položaja ženske v sodobnem času. Za izhodiščno misel so vzeli citat iz avtobiografije pisateljice Ilke Vašte Podobe iz mojega življenja: »Norčevala sem se v grenkem zasmehovanju svoje otroške ponižnosti iz pogumnih bojevnic za žensko enakopravnost, toda prvikrat sem se bridko zavedala, da se mi godi krivica le zato, ker sem – ženska. Stopila sem v senco, ker sem le predobro vedela, da to pričakujejo starši od mene, toda v meni je bil že trden sklep, da si iz lastne sile priborim prostor na soncu …« 

Odziv na natečaj je bil boljši kot lansko leto, saj je prispelo kar 120 prispevkov 59 avtorjev iz vse Slovenije. Vsi prispevki so objavljeni v društvenem zborniku Ženske – še vedno prezrta polovica?.

Po podelitvi nagrad najboljšim avtorjem, sta predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in novomeški župan Gregor Macedoni odkrila z novim listom dopolnjeno skulpturo Rastoča knjiga, ki je tako “zrasla” za list, posvečen novomeški pisateljici Ilki Vašte. Ob tej priložnosti je pisateljičina sorodnica Lucija Burger predstavila nov del zapuščine, ki so jo sorodniki darovali novomeški knjižnici. Zapuščina Ilke Vaštetove, ki jo hrani knjižnica, je bogatejša za več rokopisnih zapiskov, fotografije, pisalni stroj, na katerem je pisateljica natipkala več svojih del, in stol.

Nagrajenci natečaja (Klikni in poglej)

Teologija Primoža Trubarja

PRIMOŽ TRUBAR (1508–1586)

Franci Koncilija

Na god sv. Primoža in Felicijana, 9. junija 1508, se je na Raščici pri Turjaku mlinarju Mihi Trubarju in njegovi ženi Jeri rodil sin Primož. Takrat so bili nemirni in strah zbujajoči časi, še posebej za malega Primoža. Najprej je 10. februarja 1515 ves svet razburil izredno redek nebesni pojav, ko so ljudje videli tri sonca (parhelij) in napovedovali grozote, ki se bodo zgodile … Kmalu zatem so puntarji že oblegali Ortnek in razdejali Čušperk, Turjak pa se je ob močnem potresu spomladi 1511 porušil sam. Tudi strah pred neukrotljivimi Turki, ki so še pred Primoževim rojstvom divjali po Kočevskem, je v njem pustil globoke spomine. Skratka, kmečki punti in Turki so protestanta Primoža Trubarja tako ali drugače, zlasti na področju njegove teologije, zaznamovali za vse življenje.

Mesec junij je nekako Trubarjev mesec, saj naj bi se Trubar rodil 9. junija 1508 (točen datum rojstva ni znan) na Raščici, umrl pa je 28. junija 1586 v Derendingenu v Nemčiji. Poleg tega je mednarodna skupnost leto 2017 razglasila še za leto reformacije, zato je ta zapis v duhu jubilejnega leta namenjen bolj predstavitvi Trubarjeve teologije.

Preberi več Teologija Primoža Trubarja

2. Šalijev večer

Predavanje prof. dr. Alenke Šivic-Dular o znamenitem Novomeščanu, jezikoslovcu akad. prof. dr. Rajku Nahtigalu, in izročitev njegove zapuščine v hrambo in trajno last Knjižnici Mirana Jarca.

Pripravil: Milan Markelj

Akad. prof. dr. Rajko Nahtigal

V počastitev 140-letnice rojstva Novomeščana prof. dr. Rajka Nahtigala (1877–1958), jezikoslovca, paleoslavista in rusista, akademika, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prvega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani,  je Kulturno društvo Severina Šalija pripravilo 2. društveni večer, ki je včeraj zvečer potekal v  Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Preberi več 2. Šalijev večer

110-letnica rojstva Marjana Kozine

Obletnica novomeškega akademika in glasbenega ustvarjalca Marjana Kozine(1907–1968)

Pripravil: Franci Koncilija

Marjan Kozina

»Najplemenitejše glasbilo je človeški glas, saj izžareva neko posebno toplino in izraznost osebnosti, ki je ne more doseči nobeno umetno izdelano glasbilo …«
Tako je v svoji knjigi ABC glasbe že leta 1957 zapisal Novomeščan Marjan Kozina, vsestranski glasbeni ustvarjalec: skladal je operno, simfonično, vokalno-instrumentalno in filmsko glasbo. S svojim ustvarjalnim opusom je veliko prispeval v zakladnico slovenske glasbene kulture.

Marjan Kozina se je rodil 4. junija 1907 v Novem mestu in kasneje maturiral na novomeški gimnaziji. Odraščal je v glasbeni družini, tako da je note poznal prej kot črke. Že v gimnazijskih letih se je učil klavir in violino, pri znamenitem skladatelju in kapiteljskem organistu Ignaciju Hladniku pa se je učil orgle. Poleg glasbe sta ga veselili matematika in fizika. Kljub temu je jeseni leta 1928 začel študirati glasbo na dunajski akademiji pri profesorju Josephu Marxu. V Pragi je nadaljeval študij kompozicije in dirigiranja in ga v letih 1931 in 1932 končal z odliko. Po kapitulaciji Italije je odšel septembra 1943 v partizane, kjer je organiziral zborovske tečaje, ustanavljal godbe ter veliko komponiral.

Slovenski muzikolog in pedagog Primož Kuret je o Marjanu Kozini zapisal, da sta Dolenjska s svetom ob Krki in pod Gorjanci, še posebej pa Novo mesto z romantično okolico in mehkobo pokrajine, odločilno vplivala na bodočega skladatelja in ga oblikovala kot človeka. Po vojni je delal v Ljubljani, leta 1953 pa je bil izvoljen za rednega člana SAZU. Med letoma 1946–1949 se je najveličastneje izpovedal v simfoničnih pesnitvah s stavki Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Uglasbil je tudi pesmi Srečka Kosovela, Lili Novy in nekaterih drugih slovenskih pesnikov.

Marjan Kozina je bil tudi eden prvih slovenskih skladateljev, ki je pisal filmsko glasbo. Leta 1948 je napisal glasbo za prvi povojni slovenski film Na svoji zemlji, sledila sta Kekec (1951) in glasba za film Dolina miru (1956), za kar je v Puli prejel zlato areno.

Leta 1960 se je upokojil in vsa leta do smrti v novomeški bolnišnici 19. junija 1966 je preživel v Piranu ali pa v svoji zidanici na Trški gori. Njegov rojak, pesnik Tone Pavček, mu je v slovo v onostranstvo zapisal: »Bil je svetla pojoča nota slovenske glasbe, bistrež v pomenku in pisanju, človek z veliko dušo in otroškim srcem. Slovenec, ki ni bil narejen po čisto slovenski meri …«
(Vir : Ognjišče št. 6/2017)

DODATNO BRANJE: Kozinova zidanica na Trški gori – 
O načrtih za ureditev Kozinovega muzeja na Trški gori ob stoletnici skladateljevega rojstva

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.