Trije baletni velikani

Razmišljanje o treh baletnih velikanih

Franci Koncilija

TRISHA BROWN

18. maja bosta minila dva meseca, od kar je v San Antoniu v Teksasu po dolgotrajni bolezni umrla ameriška koreografinja in baletna plesalka Trisha Brown (1936–2017). Rodila se je 25.  novembra 1936 v Aberdeenu v Washingtonu. Kmalu se je z družino preselila v Kalifornijo, kjer je leta 1958 diplomirala na plesnem oddelku Mills Collegea in tam začela tudi poučevati.

Preberi več Trije baletni velikani

POPLAVA JEZIKOVNE NEMARŠČINE

Razmeroma poceni dostopna računalniška tehnologija je omogočila silovit razmah najraznovrstnejših tiskov, kar so s pridom izrabili tudi trgovci in drugi ponudniki različnega blaga ali storitev, ki žele seznaniti in seveda pridobiti morebitne kupce za svojo ponudbo. Bolj ali manj se potrudijo, da so njihovi reklamni tiski slikovno bogati in privlačni, celo oblikovanju posvetijo nekaj pozornosti, četudi ostajajo zvečine v okvirih splošnega (ne)okusa, poskušajo pač tudi z videzom potrditi svojo solidnost. Ko pa gre za jezik – tako nas prepričuje vse preveč reklamnih tiskov, ki jih tako rekoč vsak dan pobiramo iz poštnih nabiralnikov – je skrbnosti konec. Preberi več POPLAVA JEZIKOVNE NEMARŠČINE

Da ne gredo v pozabo

Naloga KD Severina Šalija je, da poskrbi za umestitev literarnih ustvarjalcev našega okolja v lokalne šolske učne programe – Pobuda, ki jo je na društvenem srečanju predstavila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg. 

Nekaj je nedvomno res. Slovenci smo narod pesnikov in Severin Šali sodi med tiste, ki so v petdesetih letih svojega ustvarjanja, pesniškega in prevajalskega, pustil pečat v slovenski literarni zgodovini. Pa vendar … Če bi šli zdaj na ulice in spraševali ljudi, katere pesnike poznajo, bi verjetno odgovarjali: Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Župančiča, Kosovela, morda Toneta Pavčka … Veseli bi bili, če bi se znašel na seznamu tudi Severin Šali. Verjetno bi bilo še slabše, če bi spraševali izključno po dolenjskih pesnikih. Zakaj tako? Odgovor je jasen. Če izvzamemo Toneta Pavčka, dolenjski pesniki niso dobili mesta v literarnem kanonu, to je med tistimi besedili, ki naj bi jih poznal vsak kolikor toliko izobražen človek. Prav tako niso umeščeni v dosti strožji šolski kanon. Ni jih v literarnih leksikonih, ni jih v šolskih berilih. Ostajajo na obrobju in znani le literarnim sladokuscem.

Preberi več Da ne gredo v pozabo

Spominjamo se Kettejeve smrti

Franci Koncilija

V sredo, 26. aprila, smo se v Društvu Severina Šalija poklonili spominu smrti pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja (1876 – 1899), ki je na ta dan pred 118 leti umrl v Ljubljani.
Ivan Vavpotič: Dragotin Kette (Sliko hrani Dolenjski muzej)

Med kratkim bivanjem v Novem mestu (1896 – 1898) je Kette ustvaril svoje najlepše pesmi, kot so: Na trgu, Na Krki, Zakaj sem bil v Kapiteljnu?, Lepa roža, Mlinarjeva hčerka, Dejal je Vlah Elija in druge… Za ustvarjanje tako čudovitih pesmi je dobil navdih v mehkobni dolenjski pokrajini in v neuslišani nesrečni zaljubljenosti v Angelo Smole, ki jo je slikar Ivan Vavpotič leta 1932 upodobil v ozadju pesnikovega portreta.

V pesnikovem ustvarjalnem opusu so svoj pečat pustila tri mesta; Ljubljana, Novo mesto in Trst, kjer je napisal novoromantično poezijo, impresionistično prozo ter številna dela za otroke, kot so basni, pravljice, otroške pesmi in povesti, ter drugo.

Preberi več Spominjamo se Kettejeve smrti

O zvezdniški (celebrity) kulturi

Franci Koncilija

Ameriški novinar, publicist in vojni poročevalec Chris Hedges je napisal knjigo Kraljestvo obsedenosti, v kateri piše o pojavih, ki so popolnoma spremenili sodobno družbo. Piše o koncu pismenosti in o zmagoslavju nenavadnih dogodkov (spektaklov). Piše o domala popolnem moralnem razpadu sodobne družbe. Njegove ugotovitve se sicer prvenstveno nanašajo na ameriško družbo, ki pa povsem sovpadajo tudi z razmerami pri nas.

Preberi več O zvezdniški (celebrity) kulturi

Od večih slišim govoriti …

Četudi si še tako pridušam, da ne bom več slišal, mi prav nič ne pomaga; celo še slabše je, še bolj me vsakič zaboli v ušesih in nekaj jezice se vsakič zgane v meni. In to za tako malenkostno stvar! Vsakič namreč, ko zaslišim iz radia ali po televiziji, kako vztrajno in vse bolj prevladujoče naše vrle novinarke in novinarji, voditeljice in voditelji, ( … dovolj nepotrebne jezikovne emancipacije, naprej bom pisal kar po starem …) sogovorniki, politiki in poznavalci, skratka tisti, ki nam v javnih občilih kaj pripovedujejo, dopovedujejo ali izpovedujejo, maličijo ubogo besedico več. Namesto z več ljudmi, z več sogovorniki, z več izkušnjami večina govori z večimi ljudmi, z večimi sogovorniki, z večimi izkušnjami. Vse kaže, da bomo kmalu tako govorili vsi, nazadnje pa se bodo tako učili pisati tudi otroci v šoli. Saj veste, raba na koncu določa jezikovna pravila.

A tako preprosto bi se lahko tega odvadili. Nič drugega ne bi bilo treba, kot poskusiti enako uporabiti besedo manj. Zakaj pa rečejo z manj ljudmi, z manj sogovorniki, z manj izkušnjami, ne pa z manjimi ljudmi, z manjimi sogovorniki, z manjimi izkušnjami?!

Razumi, kdor more!

Milan Markelj

Trdinova nagrada članici društva

Pisateljica Barica Smole, članica KD Severina Šalija, je dobitnica Trdinove nagrade za leto 2016.

Na dan praznika Mestne občine Novo mesto so na slavnostni akademiji v Kulturnem centru Janeza Trdine podelili občinske nagrade in priznanja za preteklo leto.
Priznanje MO Novo mesto so prejeli: Gimnazija Novo mesto, Škofija Novo mesto in prostovoljka Anica Korasa, nagrado MO Novo mesto učiteljica Zinka Muhič, športnik Primož Kobe in režiser Žiga Virc, Trdinovi nagradi pa Barica Smole in Marjan Hren. Častna občanka je postala upokojena novinarka Ria Bačer.

Barica Smole. (Foto: MiM)

Barica Smole, članica našega društva, je nagrado prejela za pomembnejše trajne uspehe na literarnem področju. V obrazložitvi piše:
Barica Smole je pisateljica s številnimi literarnimi nagradami na anonimnih literarnih natečajih, prevajalka, literarna kritičarka, esejistka, bila je tudi članica uredništva literarne zbirke Založbe Goga in glavna in odgovorna urednica revije Rast. Danes upokojena slavistka je med drugim dokončala nedokončan ali izgubljen del romana Josipa Jurčiča Janez Gremčič in zanj na anonimnem natečaju dobila prvo nagrado. Napisala je tudi štiri knjige kratkih zgodb (Katarina, Igra za deset prstov, Kamendan in Tri polovice jabolka) in roman Reka slezenove barve … 

Preberi več Trdinova nagrada članici društva

Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče

Uvodni nagovor prof. dr. Milčka Komelja ob ustanovitvi Kulturnega društva Severina Šalija na ustanovnem zboru 2. decembra 2016.

Predsednik KD Severina Šalija prof. dr. Milček Komelj. (Foto: MiM)

Zamisel o društvu, posvečenemu kulturi in predvsem kultiviranju slovenskega jezika, je dragocena in pomenljiva tako za sámo Novo mesto kot za današnji prelomni čas, ko povsod opažamo vse bolj neprimeren odnos do naše materinščine. V času, ko ima slovenščina uradno zagotovljene vse možnosti za svojo afirmacijo in nadaljnji razcvet, se je namreč vse preradi predvsem sami otepamo in jo v času naraščajoče globalizacije vse bolj jemljemo kot komunikacijsko oviro, namesto da bi jo negovali kot največjo dragotino.

Preberi več Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče

Izšel doslej neznani roman Ilke Vašte

Roman novomeške pisateljice na voljo bralcem po več desetletjih od njegovega nastanka

Med pisateljskimi imeni, ki jih prištevamo med “novomeška”, naj so z dolenjsko metropolo povezana z rojstvom ali z manj ali dlje časa trajajočim bivanjem v njem, je gotovo ob Trdini in Ketteju najbolj znano ime pisateljice Ilka Vašte (1891, Novo mesto – 1967, Ljubljana). To niti ne preseneča, saj je bila s svojimi zgodovinskimi in biografskimi romani svoj čas zelo priljubljena v najširšem krogu slovenskih bralcev; med dolenjskimi je njeno vrednost še dvigovalo zavedanje, da gre za novomeško pisateljico in da v več svojih romanih zapisuje prav dogajanje na Dolenjskem. A je, tako kot še marsikatero drugo znano in ugledno literarno ime, poniknila iz javnega zanimanja.

Preberi več Izšel doslej neznani roman Ilke Vašte

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.