Prenova Glavnega trga draga in dolgotrajna

Prenova novomeškega Glavnega trga bo dolgotrajna in draga

Pripravil: Franci Koncilija

Krajevna skupnost Center Novo mesto je v sredo, 21. junija 2017, ob 18. uri v Rotovžu pripravila srečanje krajanov. Predstavljena je bila prenova novomeškega mestnega jedra in njeni vplivi na življenje krajanov.

Gre za projekt velikih razsežnosti, kakršnega prebivalci tega dela Novega mesta niso bili deležni že desetletja. Na Krajevni skupnosti Center se prenove zavedajo in jo podpirajo, hkrati pa želijo, da bi čim manj vplivala na kakovost bivanja.  Na krajevni skupnosti dobro vedo, da je pravočasna in vsebinsko bogata informiranost Novomeščanov o celotnem poteku prenove bistvena za uspešen zaključek te tako pomembne naložbe MO Novo mesto. Zato je bilo sklicano srečanje krajanov, na katerega so povabili arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka, člana projektne delovne skupine za prenovo mestnega jedra Novega mesta, in arheologa Uroša Bavca, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti.

Dr. Tomaž Slak je okoli šestdesetim udeležencem srečanja pregledno predstavil štiristopenjsko strukturirano izvedbo prenove, podrobno pa se je osredotočil na sklop B-1, ki se nanaša pretežno na Glavni trg. Naložba prenove mestnega jedra predstavlja jasno vizijo prednostnih nalog vodstva MO Novo mesto pri urejanju mesta, saj gre za programsko, vsebinsko, oblikovno in urbano prenovo mestnega središča. Nobenega dvoma ni, da je prenova mestnega jedra tako strokovno kot  tehnično zelo zahtevna, predvsem pa draga. Izvajalec oziroma  izvajalci vseh del še niso znani, najzahtevnejši poseg pa bo izgradnja infrastrukturnega kolektorja velikosti 2,40 m x 3,50 m, ki bo zakopan v zemljo po celotnem Glavnem trgu, v njem pa bodo potekali energetski, optični in vsi drugi komunalni vodi in podobno.

Največ vprašanj udeležencev je sprožilo področje prometa, parkiranja in izgradnje parkirnih hiš, še posebej med prenovo. Po novem bo promet potekal samo enosmerno, in sicer od hotela Krka po mostu  do krožišča pri nekdanjem hotelu Kandija, kjer je načrtovana izgradnja največjega novomeškega parkirišča. Predavatelj je podrobno predstavil tudi časovni načrt izvajanja arheoloških raziskav, ki bodo trajale štiri mesece. Med gradnjo po mestu ne bo prometa, zagotovljen pa bo dostop za pešce in interventna vozila. Na vprašanje, koliko bo stala celotna naložba, Slak ni znal odgovoriti, približna ocena pa nakazuje na okoli šest milijonov evrov. Predavatelj prav tako ni znal pojasniti načina financiranja celotne naložbe in posameznih deležev sofinanciranja s strani MO Novo mesto, države, morda evropskih kohezijskih sredstev itd. Povedal je, da župan Gregor Macedoni pričakuje zaključek vseh del še pred začetkom lokalnih volitev leta 2018.

Malešev Prešernov Sonetni venec

Maleševe ilustracije Prešernovega Sonetnega venca na ogled v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu – Nastale pred 80 leti

Pripravil: Franci Koncilija

V Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bila v torek, 20. junija 2017, ob 18. uri otvoritev likovne razstave ilustracij Mihe Maleša, ki so jo ustvarjalci poimenovali »Sonetni venec Franceta Prešerna«.« Razstava je posvečena 170. obletnici prve knjižne objave Sonetnega venca v Poezijah Franceta Prešerna (1847), 80. obletnici prve izdaje Sonetnega venca z ilustracijami Mihe Maleša (1937) in 30. obletnici smrti Mihe Maleša (24. 6.1987). Dogodek so poleg Knjižnice Mirana Jarca pripravili še Osrednja knjižnica Celje, Medobčinski muzej Kamnik in Galerija Mihe Maleša iz Kamnika.

Preberi več Malešev Prešernov Sonetni venec

Vzpenjanje, Vstajenje, Razsvetljenje

V Galeriji Krka na ogled kiparstvo br. Janeza Hollensteina

Janez Hollenstein: Vzpenjanje

 V Galeriji Krka v poslovni stavbi tovarne Krka je na od srede tega meseca na ogled zanimiva likovna razstava, na kateri se kot svojevrsten umetniški ustvarjalec predstavlja br. Janez Hollenstein iz Kartuzije Pleterje. Kot kartuzijanski menih je predan meditativnemu puščavniškemu življenju, v katerem ima svoje mesto tudi ukvarjanje s fizičnim delom, v primeru br. Hollensteina umetnostno kovaštvo. Tako v samoti meniške celice nastajajo umetniške stvaritve, ki jih br. Hollenstein ustvarja iz odsluženih ali odpadnih kovinskih elementov, zlasti zavrženih ograj, železnih sodarskih obročev in podobnega gradiva ter kot “pravcati meniški kovač duhovnega življenja preusmerja trdo materijo v duhovna obzorja ter jo s svojim kovanjem oživlja in dematerializira,” kot je v govoru na otvoritvi razstave dejal akademik dr. Milček Komelj. Zgovorno dopolnilo kiparske razstave so črno-bele fotografije z motivi iz življenja br. Hollenstaina, ki jih je za samostanskimi zidovi pleterske kartuzije posnel Zvone Pelko, mojster fotografije in predsednik Kulturnega društva Zgovorna  tišina. Slednje je sodelovalo s Kulturno-umetniškim društvom Krka  pri nastanku  razstave.

Ogledati si jo je mogoče vsak delavnik od 7. do 22. ure, na ogled pa bo vse do 1. septembra.

Dodatno branje:
Govor akademika dr. Milčka Komelja ob otvoritvi razstave 13. junija 2017 v Galeriji Krka Novo mesto.
Milan Markelj: Iz samote in molka – Intervju s pleterskim priorjem Janezom Hollensteinom, objavljen v reviji RAST.

Članici našega društva nagrajeni

Članici KD Severina Šalija, Rezka Povše in Marinka  Marija Miklič, obe literarni ustvarjalki, sta na natečaju Ženske – še vedno prezrta polovica, ki ga je razpisalo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, prejeli nagradi v kategoriji odraslih udeležencev. Rezka Povše je prejela prvo nagrado za pesem Tečem z volkovi, Marinka Marija Miklič pa drugo nagrado za kratko zgodbo Vlak odhaja

Obema čestitamo z željo, da bi s svojimi pesmimi in prozo še naprej duhovno bogatile vse, ki ljubimo tovrstno besedno umetnost.

Likovni poudarek Poletni muzejski noči

Otvoritev razstave del 13. Novomeških likovnih dnevov – Prezrt delček starega mestnega jedra zaživel

Pripravil: Milan Markelj

Vseslovenski akciji Poletna muzejska noč se je tudi letos kot prejšnja leta pridružil Dolenjski muzej in tega dne – 17. junija – od 6. ure zvečer do polnoči odprl za brezplačen ogled vse svoje stalne in občasne razstave. K razgibanemu utripu dogajanja so pripomogle spremljajoče prireditve, od predavanja Jantar v zdravilstvu, delavnice sitotiska na majice za otroke in delavnice slikanja za odrasle Jantarne mandale do osrednjega dogodka muzejske noči, otvoritve razstave del, ki so nastala na letošnjih Novomeških likovnih dnevih. Otvoritev razstave je bila v Jakčevem domu, prostor pred njim pa so tokrat domiselno izrabili kot prizorišče družabnega dogajanja in na njem pripravili ob koncertu Gal Gjurina s spremljajočo glasbeno skupino še druženje članov Društva likovnih umetnikov Dolenjske in pogovor z avtorji razstavljenih del Novomeške likovne kolonije.

Izkazalo se je, da je bila zamisel o prenosu dogajanja iz zaprtih prostorov Jakčevega doma na zaključni del Sokolske ulice, ki deluje kot mali mestni trg, res dobra poteza. Sicer povsem prezrt in zvečine le z avtomobilsko pločevino ozaljšan košček starega mestnega jedra je zaživel v prijetnem družabnem utripu in dal zaslutiti, kako bi lahko kulturno in družabno polno zaživel še kak drug zanimiv in doslej prezrt del starega mestnega jedra oziroma kar staro mestno jedro samo.

Dodatno branje – Jasna Kocuvan Štukelj: 13. Novomeški likovni dnevi (iz kataloga)

Dajmo priložnost slovenščini

Novice iz Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine (SdDBk)

Pripravila: dr. Jožica Jožef Beg

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je strokovno društvo, namenjeno vsem, ki se jezikoslovno ali literarno, strokovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s slovenščino in drugimi slovanskimi jeziki. Poslanstvo društva je po eni strani poglabljanje strokovnega znanja članic in članov društva, po drugi strani pa razvijanje jezikovne in kulturne zavesti v svojem okolju. Med najpomembnejšimi dejavnostmi društva so jezikovne in literarne delavnice, izobraževanja in strokovna srečanja članic in članov, vedno pa so dobrodošli tudi nečlani.

Ljubiteljem slovenščine so namenjene jezikovne delavnice s tekmovanjem Všeček za slovenščino, ki ga z letošnjim letom uvaja Slavistično društvo Slovenije. Cilj delavnic in pokrajinskih tekmovanj je pridobiti tekmovalce v znanju slovenščine na državni ravni. V aktivnosti pod skupnim naslovom Dajmo priložnost slovenščini se je zelo dejavno vključilo tudi Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, ki je sodelovalo pri izpeljavi treh delavnic, ene v Semiču in dveh v Novem mestu, z njimi pa bodo člani našega pokrajinskega društva nadaljevali jeseni. Jezikovne delavnice so pripravljeni izpeljati tudi v zainteresiranih podjetjih in javnih zavodih.

Novi zbornik Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Največji projekt SdDBk je že drugo leto literarni natečaj, ki ga je društvo razpisalo prvič lansko leto ob 200-letnici rojstva Julije Primic in 40-letnici pokrajinskega društva. Odziv literarnih ustvarjalcev je bil velik in to je bila dobra spodbuda za ponovitev natečaja v letošnjem letu. Ponovil se je uspeh prvega razpisa, saj je 59 avtorjev iz različnih slovenskih krajev (ena izmed nagrajenk je iz Gorice) na naslov SdDBk poslalo 120 besedil. Kot lansko leto so tudi tokrat vsi avtorji dobili svoj prostor v zborniku, ki ga je društvo izdalo ob zaključku natečaja. Objavljeno je namreč vsaj eno besedilo vsake avtorice oziroma avtorja, ločeno po starostnih skupinah (osnovnošolci, srednješolci in odrasli) ter literarni vrsti (pesmi, kratka proza). Za vsako skupino so v uvodu ocene strokovne komisije (za osnovnošolce in srednješolce: Marinka Cerinšek, Tomaž Koncilija, Danica Rangus in Klavdija Kotar; za odrasle: dr. Sanja Kostanjšek, Carmen L. Oven, Smiljan Trobiš in Meta Uhan), sledijo nagrajena pesmi oz. kratke zgodbe, nato pa besedila ostalih udeleženk in udeležencev natečaja. Večji del zbornika je sicer posvečen literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem, vendar pa v uvodnem delu prinaša tudi pregled dela Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine od maja 2016 do junija 2017 ter članek o življenju in delu Ilke Vašte.
Zbornik je oblikoval Ivo Šteblaj, v 200 izvodih pa natisnil BS team, Srečko Berus, d. o. Tiskanje zbornika sta s finančnimi sredstvi podprli Mestna občina Novo mesto in Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.

TRUBARJEV SPOMENIK NA RAŠČICI

Ob 500-letnici reformacije

Pripravil: Franci Koncilija

V spomin na 400-letnico izida prve slovenske tiskane knjige je odbor za proslavo tega jubileja sklenil postaviti spomenik v Trubarjevi Raščici. Uresničitev te zamisli je odbor zaupal arhitektu Vinku Glanzu (1902–1977), spomenik pa je izdelal in postavil kipar in medaljer akad. Vladimir Stoviček (1896–1989).

Projektant je zasnoval spomenik v obliki obeliska s štirimi stebrički na vogalih, ki nosijo veliko kamnito štirioglato ploščo, kot nekakšen arhitrav (epinus). Na plošči so vklesani napisi na vseh štirih straneh, na sprednji strani pa je v kamen vložen bronast relief s Trubarjevim portretom in vklesanim napisom: »V tej vasi se je rodil 1508 Primož Trubar, oče slovenske književnosti in kulture.« Tudi na ostalih treh straneh so vklesani različni Trubarjevi zapisi. Na zadnji strani spomenika je vklesan napis: »Postavilo ob štiristoletnici prve Trubarjeve knjige slovensko ljudstvo 1951.«

Na Raščici se je 9. septembra 1951 ob slovesni postavitvi temeljev za Trubarjev spomenik zbralo več tisoč ljudi. Slavnostni govornik je bil takratni podpredsednik vlade FLRJ in njen zunanji minister ter predsednik častnega odbora za proslavo 400-letnice slovenske knjige Edvard Kardelj (1910–1979), ki je v temelje vzidal tudi spominsko listino. Čez slabo leto dni, natančneje 8. junija 1952, pa je bilo na Raščici slovesno odkritje spomenika Primožu Trubarju, ki ga je vodil takratni slovenski politik, marksistični filozof in minister za znanost in kulturo akad. Boris Ziherl (1910–1976).

Šele 8. januarja 2015 je vlada dr. Mira Cerarja sprejela Odlok o razglasitvi javnega spomenika Primožu Trubarju za kulturni spomenik državnega pomena.

(Vir : Drugi Trubarjev zbornik, Slovenska Matica, Ljubljana 1952)

Jantarni zapis v kamnu 2017

Stvaritve letošnje kiparske kolonije Jantarni zapis v kamnu postavljene pri novomeški avtobusni postaji

Pripravil: Milan Markelj

Skupina Dolenjski ustvarjalci v kamnu Sculte, ki že nekaj let pripravlja kiparske kolonije in je s svojimi stvaritvami v kamnu popestrila javne površine v krajevni skupnosti Drska, je letošnjo tradicionalno kiparsko kolonijo zasnovala v duhu projekta Jantarno leto. Deset udeležencev kolonije je pod strokovnim vodstvom Francija Kocjana ustvarilo zaokroženo skupino masivnih skulptur v kamnu, in sicer prestol, mizo ter dve klopi, vse izklesano iz izbranih večtonskih kosov dolenjskega apnenca.

Od torka, 13. junija, kiparska kompozicija bogati doslej precej zapuščeni in prazni prostor pod novomeško avtobusno postajo. Slovesno otvoritev postavitve so pripravili v počastitev 40. obletnice Krajevne skupnosti Drska, na nji pa so o novi pridobitvi spregovorili predsednica Sveta KS Drska Mira Retelj, slikarka in kiparka Jožica Škof, novomeški župan Gregor Macedoni in umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Za popestritev prireditve sta poskrbela Oton Nemanič na ustni harmoniki in pesnik Smiljan Trobiš, ki je prebral pesem Jantar in kamen, navdihnjeno ob novih kiparskih stvaritvah.

Kompozicijo Jantarni zapis v kamnu sestavljajo prestol, miza in dve klopi. Kamniti prestol je okrašen z izklesano stilizirano jantarjevo jagodo, ki ima vgrajen pravi jantar, in z dvema ovnovima glavama. Med prestol in klopi je umeščena masivna kamnita miza, po obodu okrašena z reliefnimi zapisi besede jantar v različnih jezikih in pisavah, s katerimi naj bi zajeli prazgodovinsko jantarjevo pot od Baltika do naših krajev, ter z reliefnimi podobami, povzetimi iz situlske umetnosti na novomeških arheoloških halštatskih najdbah, sredi namizne površine pa je izklesana velika simbolna jantarna jagoda. Na obeh kamnitih klopeh je vklesan simbol ptice v spirali. Kiparski sestav je zasnovan kot močan simbolni in energetski prostor, ki obiskovalcu ne nudi le estetskega užitka, ampak ga spoznanjsko in čustveno polni.

Dodatno branje: Jožica Škof: O likovni koloniji (iz kataloga)

Nov list Rastoče knjige in nagrajenci literarnega natečaja

Rastoča knjiga Novega mesta dobila nov list – Zaključek natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?” – Knjižnica Mirana Jarca bogatejša za nekaj nove zapuščine pisateljice Ilke Vašte

Pripravil: Milan Markelj

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine sta v Parku Rastoče knjige v ponedeljek, 12. junija, zvečer pripravila prireditev, na kateri so slovesno odkrili skulpturo Rastoče knjige, dopolnjeno z novim listom, posvečenim novomeški pisateljici Ilki Vašte, ter podelili nagrade avtorjem najboljših prispevkov literarnega natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?”, ki ga je pripravilo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine. Prireditev je povezovala Carmen Oven.

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev. (Foto: MiM)

Zbrane je najprej nagovoril Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, slavnostni govornik Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev in član Upravnega odbora Društva Rastoča knjiga, pa se je v svojem govoru osredotočil na temo literarnega natečaja o zapostavljenosti žensk v literarnem svetu ter tudi ponudil eno od rešitev za pravičnejše vrednotenje deleža žensk v slovenski literaturi, in sicer, da se pozove ministrstvo za šolstvo, da se tega loti pri samem temelju – s spremembami v šolskih programih.

dr. Jožica Jožef Beg. (Foto: MiM)

Predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg je v nadaljevanju večera predstavila izid 2. literarnega natečaja, ki ga je društvo razpisalo na temo položaja ženske v sodobnem času. Za izhodiščno misel so vzeli citat iz avtobiografije pisateljice Ilke Vašte Podobe iz mojega življenja: »Norčevala sem se v grenkem zasmehovanju svoje otroške ponižnosti iz pogumnih bojevnic za žensko enakopravnost, toda prvikrat sem se bridko zavedala, da se mi godi krivica le zato, ker sem – ženska. Stopila sem v senco, ker sem le predobro vedela, da to pričakujejo starši od mene, toda v meni je bil že trden sklep, da si iz lastne sile priborim prostor na soncu …« 

Odziv na natečaj je bil boljši kot lansko leto, saj je prispelo kar 120 prispevkov 59 avtorjev iz vse Slovenije. Vsi prispevki so objavljeni v društvenem zborniku Ženske – še vedno prezrta polovica?.

Po podelitvi nagrad najboljšim avtorjem, sta predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in novomeški župan Gregor Macedoni odkrila z novim listom dopolnjeno skulpturo Rastoča knjiga, ki je tako “zrasla” za list, posvečen novomeški pisateljici Ilki Vašte. Ob tej priložnosti je pisateljičina sorodnica Lucija Burger predstavila nov del zapuščine, ki so jo sorodniki darovali novomeški knjižnici. Zapuščina Ilke Vaštetove, ki jo hrani knjižnica, je bogatejša za več rokopisnih zapiskov, fotografije, pisalni stroj, na katerem je pisateljica natipkala več svojih del, in stol.

Nagrajenci natečaja (Klikni in poglej)

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.