RAZMIŠLJANJA OB POGLEDIH FRANCOSKE PISATELJICE MARIE DESPLECHIN NA ŽIVLJENJE

KDO JE MARIE DESPLECHIN?

Marie Desplechin se je rodila leta 1959 v Roubaixu v Franciji. Diplomirala je iz književnosti in novinarstva, poznana pa je tudi kot filmska scenaristka in esejistka. Marie Desplechin je ena najbolj priljubljenih francoskih mladinskih pisateljic. Izdala je številne romane za mladostnike, v katerih se humor prepleta z nežnostjo in naklonjenostjo mladini. Piše tudi romane za odrasle (Sans moi, Dragons) in eseje. Skupaj s pokojno prijateljico Lydie Violet je napisala esej La vie sauve, za katerega je dobila nagrado Médicis 2005. Januarja leta 2013 je obiskala Slovenijo, kjer je bila gostja Knjigarne Konzorcij in Francoskega inštituta v Ljubljani.

 KAKO RAZMIŠLJA MARIE DESPLICHIN?

Pisateljica Marie Desplichin je plemenita, sodobna ženska, ki govori jasno in razločno razodeva svoj humanizem, svoj pogled na življenje. Iz njenega pisanja vejejo svetopisemska načela in sporočila, ko pravi, da tisti, ki imajo najmanj, dajejo največ. Zato je prepričana, da nas oni najbolje učijo o življenju. Marie je s pisanjem svojih knjig tudi graditeljica mostov med svetovi in še posebej med ljudmi vseh kontinentov. Pri tem se na področjih žurnalistike in literature, ki v Franciji slavita po tradiciji povezovanja različnih žanrov, gotovo vsaj nekoliko zgleduje tudi po Victorju Hugoju, Georgeu Orwellu in drugih. Avtorica pronicljivo razodeva Francijo, Francoze in prelomnost časa, v katerem smo in živimo. Marie je odprta in direktna, svetovnonazorsko pa je bolj krščansko-socialistično usmerjena. Pred življenjem ne beži, ne dopusti pa si omejevanja in zaslepljenosti. Marie obžaluje, da je Francija država, ki ne mara otrok, pozdravlja pa liberalizacijo, tudi na področju istospolno usmerjenih, za katere pravi, da naj se vsak poroči, s komer se hoče. Podobno razmišlja tudi glede evtanazije, ki jo podpira. V Franciji je islam za mnoge velik problem, tudi zato, ker je to religija revnih in koloniziranih. Zato je prepričana, da v resnici ne gre za versko vprašanje, ampak za socialno. Vse to pa nadgrajuje tudi s problematiko vojn, ki so povezane s skrajnim, tj. militarističnim islamizmom, kar pa obsoja, zlasti nasilje. 

  

ZAKLJUČEK

Svetovi Marie Desplechin so zelo zanimivi. V njih se še posebej najdejo otroci, a tudi odrasli najdejo zase dragocena sidrišča za premislek o življenju in ljudeh. Pisati zanjo pomeni prisluhniti drugemu in mu pokloniti besedo …

Ko se je mudila v Sloveniji, je Marie Desplechin v Francoski šoli v Ljubljani odprla knjižnico, poimenovano po njej, na kar je bila zelo ponosna. Knjige je od nekdaj ljubila in brala, zato so zanjo prostori, polni knjig, magični, kajti človeka vabijo v zunanje svetove, v katerih vsak išče svojo srečo.

(Vir: Delo, fotografije pa so s spleta)

Pripravil in izbral: Franci Koncilija  

CIGANSKE NOČI POEZIJE IN VINA V MEDANI

Medana v Goriških Brdih je najbolj znana po pesniku Alojzu Gradniku (1882–1967). Z odprtjem razstave v njegovi rojstni hiši so na ogled postavljeni arhitekturni idejni predlogi za prenovo Gradnikove domačije, ki so jih pripravili študenti arhitekture na ljubljanski fakulteti. V četrtek, 26. junija 2019, pa se je prav tam začel pesniški, pravljični in glasbeni festival Sanje v Medani, ki ga letos izvajajopod sloganom Ciganske noči poezije in vina.

Na Festivalu se srečujejo ustvarjalci in ustvarjalke, ki jih združuje in povezuje slovenska založba Sanje iz Ljubljane, in njihovi bralci in simpatizerji. Poleg treh dni večernih branj poezije bo na festivalu tudi veliko glasbenega dogajanja. V Brda so namreč prišli tudi številni romski glasbeniki. Pred vilo Vipolže in pred gradom Dobrovo so nastopili trikratni zmagovalci festivala trobentačev v Guči Bojan Ristič Brass Band iz Srbije, Romanimo in Monika Lakatos iz Madžarske, romski glasbeniki iz Prekmurja Romano Glauso in drugi. Na Forumu Sanje pa so v nedeljo spregovorile tri ženske: misijonarka Marija Sreš, ki že 40 let deluje v Indiji, Anja Srpčič, ki je kot prostovoljka delovala v Gambiji, in Vlasta Nusdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic.Rdečo nit letošnjega dogajanja, svobodo, pa predstavljajo tri knjige, izdane ob festivalu. To so: esej ameriškega meniha,trapista in pisatelja Thomasa Mertona O dežju in nosorogu, kjer razmišlja o brezčasni meditaciji o samoti, ki nagovarja k razmisleku, kako ostati človek. Druga knjiga je pesniška zbirka Marka Tomaša Želim postati terorist, tretja pa esej Wilhelma Reicha z naslovom Prisluhni, mali človek.

    

(Vir: Večer, fotografije so s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

PROMETNA GNEČA V NOVEM MESTU

V petek, 28. junija 2019, dopoldan je idilično Novo mesto nenadoma postalo mesto »razgrete avtomobilske pločevine«. Doživelo je pravi prometni infarkt. Kar nekaj ur so bile domala vse ulice popolnoma zasedene z avtomobili, neskončno dolge kolone avtomobilov so se počasi premikale po Novem in Prešernovem trgu, po Trubarjevi in Kastelčevi ulici, da glavnih cest, kot so Rozmanova, Ljubljanska, Seidlova in Kandijska, niti ne omenjamo.

Nekateri ljudje v avtomobilih z odprtimi okni – temperatura zraka je znašala namreč krepko prek trideset stopinj – so glasno negodovali, spet drugi, zlasti ženske, pa so tiho in potrpežljivo čakali na skorajšnji prometni razplet. Nevzdržne prometne razmere so nastale zaradi zapore Kandijskega mostu za promet, na katerem bodo potekala vzdrževalna dela vse do začetka šole meseca septembra.

Zapisal in fotografiral: Franci Koncilija

NOVICE OD TU IN TAM …

Slovenska kmečka ohcet

V šestdesetih letih preteklega stoletja so najvidnejši ljubljanski oštirji in Turistična zveza Slovenije organizirali pravo Kmečko ohcet, najprej kot prireditev v okviru svetovnega prvenstva v hokeju, naslednja leta pa je ohcet postala tradicionalna. Slovenski par na ohceti 1969 sta bila tudi Novomeščana Jelka in Vinko Dežman. Te dni je vdova Jelka Dežman Dolenjskemu muzeja podarila narodne noše in balo, ki sta jo imela zakonca Dežman na kmečki ohceti v Ljubljani. V avli Dolenjskega muzeja sta v soboto, 1. junija 2019,potekala pogovor in obujanje spominov na ta lepi in zanimivi dogodek, ki je takrat odmeval po vsej državi in bil v ponos vsem Slovencem, še posebej Novomeščanom.

Gotovo je bila prav Jelkina gesta zadnja spodbuda kresovcem, da so nam 21. junija v Novem mestu na obnovljenem Glavnem trgu pripravili Dolenjsko ohcet po starih običajih.

   

Preberi več NOVICE OD TU IN TAM …

KRESNA NOČ SLOVENSKEGA ROMANA

Delovo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman je prejela Bronja Žakelj za delo, ki ga je naslovila Belo se pere na devetdeset. Nagrajenka je šele tretja literatinja, ki je prejela Delovo nagrado za roman leta. Pred njo sta kresnika prejeli Berta Bojetu (1996) in Katarina Marinčič (2002). Nagrajeni roman je, ko so ga povsod drugod zavrnili, izdala Beletrina. Avtorica Bronja  Žakelj je dejala, da je roman pisala sproščeno in z lahkoto: »To je bilo zame prelepo potovanje […],kot bi se vračala domov.« Dodala je, »da je pravi čudež, kako so bralci sprejeli roman z navdušenjem, mnogi pa so našli v njem tudi podobe svojega lastnega življenja«.

 

Na Cankarjevem vrhu na ljubljanskem Rožniku se je 23. junija tako iztekel kresni večer, ki je privedel do podelitve letošnje Delove nagrade za najprepričljivejši roman leta. Žirija je odločila. Kresnika je zasluženo prejela nadobudna pisateljica Bronja Žakelj. Predsednica žirije Mimi Podkrižnik je v utemeljitvi zapisala: »Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo in hudomušno žgečka, včasih pa je tudi ironično. Bronja Žakelj mojstrsko opisuje vsakdanje življenje v domači hiši, kjer sta včasih v bolečem in tesnem objemu lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti.« Po besedah žirije Bronja Žakelj s svojim pisanjem »tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz«. Nagrajenka je šele tretja avtorica, ki je prejela to nagrado. V tekmi pa so letos bili še romani Brez imenaJanija Virka,Najlepša neznanka svetlobaVladimirja P. Štefaneca, Medsočje Mirta Komela in Pogodba Mojce Širok.

(Vir: STA, Dnevnik, Delo, Primorske novice, fotografije so s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

VOŠČILO OB DNEVU DRŽAVNOSTI

Spoštovane članice in člani KDSŠ,

danes mineva 28 let od kar živimo v svobodni, demokratični in samostojni Sloveniji. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti.

Zato Vam ob tem jubileju iskreno čestitam in voščim lepo praznovanje dneva državnosti.

 

Franci Koncilija,  namestnik predsednika 

V Novem mestu, 25. junija 2019

   

DOGODKI, KI SO SLOVENIJO PRIPELJALI DO NJENE SAMOSTOJNOSTI

20. februar 1991

Sprejem XIX. amandmaja k Ustavi RS

Skupščina Republike Slovenije sprejme XIX. amandma k Ustavi Republike Slovenije in izstopi iz pravnega reda SFR Jugoslavije.

23. maj 1991

Incident v Pekrah

Incident med JLA in TO v Pekrah – enota JLA z oklepniki obkoli 710. učni center TO v Pekrah pri Mariboru in zahteva predajo.

25. junij 1991

Sprejem Temeljne ustavne listine, ustavnega zakona in Deklaracije o neodvisnosti

Slovenska skupščina sprejme Temeljno ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti.

26. junij 1991

Razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenije

Slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Predsednik Predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan, pošlje pismo voditeljem zahodnih držav in generalnemu sekretarju OZN Perezu de Cuellarju s prošnjo za mednarodno priznanje.

27. junij 1991

Začetek 10-dnevne vojne v Sloveniji

Začetek 10-dnevne vojne za samostojnost Slovenije: prvi spopad med TO in JLA se zgodi pri zaselku Poganci pred Novim mestom.

Lojze Grozde: Domovini

 

NOSTALGIJA PO STARIH ČASIH

Joža Miklič, aktivna in razmišljajoča članica Kulturnega društva Severina Šalija, mi je pred dnevi po spletu poslala čudovite fotografije starih obrti in običajev, ki počasi, vendar vztrajno padajo v pozabo. Dejstvo je, da današnje mladine nekdanji poklici več ne zanimajo. To je nacionalna škoda, saj z izumiranjem starih običajev izginja tudi pristna identiteta slovenskega naroda.

Joža Miklič je ob tem napisala: »Morda pa bodo nekdanji mojstri in ustvarjalke le dobili prostor pod soncem v katerem od slovenskih muzejev. Tudi antično tehnologijo in znanost danes gledamo v Cankarjevem domu v Ljubljani z največjim zanimanjem in zadovoljstvom.«

V KDSŠ se že od začetka delovanja društva zavzemamo za uporabo in negovanje lepega slovenskega jezika, zato menim, da je treba pojasniti tujo besedo nostalgija, ki korenini v grškem jeziku. Verbinčev Slovar tujk (CZ 1968) to besedo razloži, da gre za hrepenenje po nečem, kar nam je bilo nekoč pri srcu.

Pripravil: Franci Koncilija

Preberi več NOSTALGIJA PO STARIH ČASIH

UMETNIKOM PODELILI ŽUPANČIČEVE NAGRADE

V sredo, 12. junija 2019 zvečer, so na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem slavnostno podelili Župančičeve nagrade za leto 2019, najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico našega mesta in s svojo vrhunskostjo odmevajo tudi v širšem nacionalnem in mednarodnem prostoru.

  

Nagrado za življenjski opus je prejela velika dama slovenske ilustracije, akademska slikarka Marlenka Stupicaumetnica, ki je povzdignila slovensko knjižno ilustracijo na svetovno raven. Marlenka Stupica že desetletja neprekinjeno soustvarja trdno jedro slovenske ilustracije, v katerem se na svojevrsten način zrcali moderno slikarstvo. S svojimi likovnimi upodobitvami je zaznamovala sleherno otroštvo in mladost na Slovenskem, pa naj gre za mnogokrat ponatisnjene knjige Rdeča kapica, Pika Nogavička, Grdi raček, Palčica, Krojaček Hlaček, Zvezdni tolarji, Pastir idr. ali pa njeno antologijo Drevo pravljic, pravo zakladnico njenih umetnin, ki odpirajo vrata v svet domišljije, lepote in brezčasnosti.

   

Župančičeve nagrade so prejeli še baletna plesalka in koreografinja Sanja Nešković Peršin za koreografijo baletnega večera Kompozicija,pianist in pedagog Bojan Gorišek za opus zvočnih monografij sodobnih skladateljev ter režiserka in scenaristka Urša Menart za celovečerni prvenec Ne bom več luzerka.

(Vir: Wikipedija in Delo, fotografije pa so s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

ANANAS

                          

V neki prodajalni sadja in zelenjave sem opazil stojalo z napisom, ki je pritegnil mojo pozornost. Z veseljem ga objavljam. Morda se boste zamislili tudi Vi …

(Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija)

 

 

PREDSEDNIK BORUT PAHOR JE ČLANU KDSŠ DR. JANEZU GABRIJELČIČU PODELIL RED ZA ZASLUGE

V torek, 11. junija 2019, so iz kabineta predsednika Slovenije Boruta Pahorja naspletu objavili sporočilo za javnost, da je na posebni slovesnosti v predsedniški palači Pahor podelildržavna odlikovanja. Med drugimi je red za zaslugeprejel tudi naščlan dr. Janez Gabrijelčič. V obrazložitvi podelitve priznanja je bilo navedeno, da dr. Gabrijelčič državno odlikovanje prejema za izjemno zamisel o Rastoči knjigi in za njeno uveljavljanje v Sloveniji in v tujini.

Dr. Janezu Gabrijelčiču je čestitala tudi mag. Marjeta Tratnik Volasko iz kabineta predsednika Državnega sveta Republike Slovenije. Našemu dragemu članu KDSŠ izrekamo vse članice in čani iskrene čestitke in zahvalo za dosedanje delo, še posebej pa za sočasno pomembno in odmevno prepoznavnost Kulturnega društva Severina Šalija!

Poleg našega člana dr. Gabrijelčiča so različna odličja prejeli tudi drugi. Zlati red za zasluge je za svoj izjemni znanstveni in kulturni opus ter življenjsko delo na področju primerjalne književnosti prejel prof. dr. Janko Kos. Red za zasluge je prejela še dr. Ana Kranjc, za velik prispevek k razvoju izobraževanja odraslih v Sloveniji in drugod ter k uveljavitvi Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Medaljo za zasluge pa je prejel Sergij Šlenc, za svoj izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom, predvsem na jezikovnem in literarnem področju.

   

UTEMELJITEV :

Za izjemno zamisel o Rastoči knjigi in za njeno uveljavljanje pri nas in v tujini prejme dr. Janez Gabrijelčič red za zasluge.

Dr. Janez Gabrijelčič, doktor ekonomskih znanosti, je bil rojen leta 1939 v Novem mestu. Kjerkoli je deloval, je pustil vidno sled svojega dela. Je duhovni vodja forumov odličnosti in mojstrstva, aktiven član Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, častni občan Mestne občine Novo mesto in častni občan Občine Trebnje. Iz vseh njegovih dejavnosti in zanimanj je zrasla Rastoča knjiga, katere idejni vodja in nosilec zamisli ter vseh nadaljnjih nadgradenj je prav dr. Gabrijelčič. 

Že kot ekonomist, zaposlen v Pionirju v Novem mestu, je spodbujal trajno izobraževanje in vseživljenjsko učenje s projektom Pionirka in podprojektom Rastoča knjiga. Ideja je zorela, ko je bil zaposlen na Računskem sodišču Republike Slovenije, izvirno vsebino rastoče knjige je razvijal na podlagi kulturnih, gospodarskih in znanstvenih dosežkov Slovencev. S to vsebino je pridobival nove somišljenike in zamisel vse bolj spreminjal v vseslovensko gibanje, ki ga je nazadnje pod svoje skrbništvo vzel Državni svet, aktivno vlogo v njem pa imajo še Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter Mestna občina Ljubljana. 

   

Projekt Rastoča knjiga je slovenska posebnost, dr. Janez Gabrijelčič pa ji je dal tudi svetovno razsežnost z Združenimi rastočimi knjigami sveta, katerih središče je v neposredni bližini Navja v Ljubljani, pokopališča velikanov slovenske kulture. Prva je k Rastoči knjigi pristopila Rusija s Tolstojevim romanom Vojna in mir, letos se ji je kot 13. država pridružila Češka z najslovitejšim disidentskim esejem Vaclava Havla, Moč nemočnih. Dr. Gabrijelčič zamisel Rastoče knjige nenehno nadgrajuje, pravkar snuje Družinske rastoče knjige, leta 2018 pa je Ljubljana gostila tudi prvi mednarodni festival Rastoče knjige in Združenih rastočih knjig sveta. Festival je predstavil dejavnosti osnovnih šol, društev, lokalnih skupnosti in organizacij, ki so vključeni v projekt. 

Če bi hoteli celovito prikazati dejavnost in ustvarjalnost dr. Janeza Gabrijelčiča, bi rekli, da si vse življenje prizadeva za osebnostno rast: od kakovosti k odličnosti stremi na vseh področjih človekovega ustvarjanja in življenja. 

Dr. Janez Gabrijelčič je človek vrednot, pri tem pa ostaja skromen. Republika Slovenija mu je hvaležna za njegovo delo in mu z državnim odlikovanjem izkazuje spoštovanje in zahvalo. S tem dobivajo potrditev njegove besede: »Preberi, napiši. Misli. Deluj. Delaj dobro, bolje, najbolje.«

Viri: Spletna stran, fotografije so s spleta/STA

Pripravil in obdelal: Franci Koncilija

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.