Jože Colarič, letošnji prejemnik Minarikovega odličja

    

Slovensko farmacevtsko društvo je predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke tovarne zdravil d.d. Novo mesto podelilo prestižno Minarikovo odličje, najvišje priznanje slovenske farmacevtske stroke. V obrazložitvi so poudarili Colaričevo usmerjenost v inovacije sintetskih in bioloških učinkovin, v sodobne farmacevtske oblike zdravil, v sodelovanje z izobraževalnimi institucijami in v razvoj generičnih zdravil z visoko dodano vrednostjo. V času, ko Jože Colarič tako uspešno vodi Krko, je dala ta dolenjska tovarna zdravil na trg 248 novih izdelkov, dosegla letni vložek v razvoj v višini 10 % celotne prodaje, uvedla vertikalno integrirani poslovni model in ohranila ugleden položaj v slovenskem gospodarstvu.

Minarikovo odličje so iz Krke že prejeli direktorja Boris Andrijanič in Miloš Kovačič ter farmacevta dr. Peter Jerman in mag. Elica Rustja. Dobitniku letošnjega odličja Jožetu Colariču iskreno čestita tudi Kulturno društvo Severina Šalija(KDSŠ)!

Dolenjski knjižni sejem

Najstarejši knjižni sejem v Sloveniji, ki ga je pripravilo Kulturno umetniško društvo Krka, so tudi letos slovesno odprli v torek, 21. maja 2019, v Galeriji Krka v Novem mestu. Slavnostni gost otvoritvene slovesnosti je bil priljubljeni prekmurski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik iz Goričkega Feri Lainšček.

Središčni dogodek večera je bil zanimiv in hudomušen pogovor s Ferijem Lainščkom, ki ga je vodil Tadej Golob. Lainšček je poudaril, da sov literarnem ustvarjanju pomembni navdih, ljubezen do pisanja, spoštljivo vživljanje v življenje in delo opisovanega ter temeljna odločitev o resnici, ki naj bralca napoti k razmišljanju, mu pomaga oblikovati lastno mnenje in ga spodbuja pri lastnem ustvarjanju. Po otvoritvenem delu večera so si udeleženci ogledali okoli dva tisoč razstavljenih knjig, z zanimanjem so spoznavali avtorje, občudovali njihov design, prelistali so izbrano edicijo in resnično doživeli zanimiv, spodbuden in duhovno razkošen kulturno-literarni dogodek. knjižnice Mirana Jarca Radio Krka, M.K.

Srečevanje s prijatelji iz mladosti

V maju težko najdemo človeka, ki ne bi praznoval obletnice mature. Jubilanti vseh starosti se za hip vrnejo v šolske prostore, se napotijo v kraje, v katerih so preživeli dijaška leta, in končajo srečanje z obujanjem spominov v dobri gostilni. Ob okroglih jubilejih, petdeset- in več letnicah, se običajno napiše tudi zloženka, zahtevnejša publikacija ali celo knjiga.

Gimnazijci druge generacije Stiške gimnazije se že triinšestdeset let dobivamo vsako leto nekje v okolici Stične. To letno srečevanje je naša posebnost, obljuba, ki smo jo sprejeli na zadnji dan gimnazijskega pouka in se glasi: »Dobivali se bomo vsako leto, dokler bodo prišli na srečanje vsaj trije.« Vsako srečanje je zanimivejše in prijetnejše od predhodnega. Na prvih obletnicah smo debatirali predvsem o študijskih problemih in norčijah, potem so postale zanimive zaposlitvene odisejade, poroke, otroci. Na resne razprave o rešitvah, ki smo jih iskali vsak na svojem delovnem mestu, smo prešli tam okoli dvajsete obletnice in bile so med najzanimivejšimi, saj so obsegale skoraj vse dejavnosti družbe, od kmetijstva, industrije, infrastrukture pa do zdravnikov, profesorjev, ministrov in izumiteljev. Med obletnicami se je nekaj sošolk odselilo na druge, oddaljene kontinente, nekaj pa smo jih pospremili na zadnjo pot. Nekje na sredi obdobja naših srečanj je bilo konec razprav o gradnji družinskih hiš, velikih avtomobilih, vikendih, vodilnih položajih in podobnem, razgovorili pa smo se o karierah svojih otrok, potovanjih, nenehnem učenju in iskanju mirnih kotičkov v naravi. In ni trajalo dolgo, ko so začeli prihajati vnučki, mi pa smo prešli na razprave o boleznih, zdravilnih zeliščih … Na triinšestdesetletnici nas je bilo od osemindvajsetih maturantov prisotnih trinajst, dve sošolki sta še vedno v tujini, trem zdravje ni omogočalo udeležbe. Ob standardnih razgovorih o družinah in zdravju pa smo kljub letom debatirali tudi o volitvah in tekočih problemih naše države, ne da bi se poenotili, in srečanje kot običajno končali s pesmijo, kot se za potomce Jurčičevih junakov[*] spodobi.

Deklaracija EU o sodelovanju pri pospeševanju digitalizacije kulturne dediščine

Evropska unija z omenjeno deklaracijo opozarja članice na nujnost digitalizacije kulturne dediščine, kot tudi sodelovanja članic v teh procesih. Gre za boljšo uporabo sodobnih digitalnih tehnologij pri obravnavi tveganj, izboljšanje njene uporabe in prepoznavnosti, izboljšanje vključenosti državljanov in podpiranje prelivanja druge dejavnosti; (1) 3D-digitalizacija predmetov in spomenikov; (2) ponovna uporaba digitaliziranih virov in prelivanje v nove sektorje; ter (3) krepitev med sektorskega in čezmejnega sodelovanja.

V sodelovanju z MO Novo mesto je Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto 22. maja 2019 organiziral Akademijo 2019 – E-promocija kulturne dediščine v porečju Krke in Kolpe in podobno. Na Akademiji 2019 je namestnik predsednika KDSŠ Franci Koncilija, podal pobudo za sodelovanje in poglobitev mednarodnega projekta »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine«, ki je že pred desetletji dosegel pomembne in koristne učinke na področju turizma in kulturne dediščine.

Božidar Jakac – Jeseniški cikel

   

Lamutov likovni salon gosti zbirko jedkanic in risb iz Jeseniškega cikla slikarja Božidarja Jakca. Kot je zapisal Aljaž Pogačnik: »Gorenjski muzej Jesenice z Jakčevo jeseniško umetnostno zbirko ustvarja med področne povezave in dejavnosti med zgodovino železarstva in jeklarstva, umetnostno zgodovino oziroma likovno umetnostjo in družbo.«Razstava bo odprta do oktobra letos.

Prispevke je napisala Joža Miklič, fotografije pa so s spleta.

[*] Knjiga Potomci Jurčičevih junakov.