DRUGO KULTURNO REŠETO

Kosmačev harmonij spet igra

V Tolminu so decembra lani veseli dan kulture v dvorani Tolminskega muzeja praznovali z novo pridobitvijo – s harmonijem, ki ga je izdelal Josip Lenarčič z Vrhnike in na katerega je spet zaigral Bogdan Kosmač, sin Vladka Kosmača (1915–2013) in nečak Cirila Kosmača (1910–1980). V hiši v Bukovci na Slapu ob Idrijci bi vlaga glasbilu skrajšala življenje, zato ga je odkupil Tolminski muzej. Sledilo je restavriranje; za zunanjost je poskrbel Davorin Pogačnik iz Goriškega muzeja, za glasbeni mehanizem pa Marjan Bukovšek iz Medvod.

  

Ciril Kosmač ga omenja v več delih. »Oče in mama sta bila po vsej dolini znana pevca, in tudi vsi otroci, čeprav so bili res šele otroci, so peli in se z lahkoto učili igranja na harmonij,« pripoveduje v Poti v Tolmin. In v tretji osebi opiše tudi sebe, kot edinega brez glasbenega daru v družini: »Razumljivo je, da ga je bolelo, ker je imel glasbo rad, a sam ni mogel ne peti ne igrati. A še najbolj ga je bolelo to, ker se mu je zdelo, da ga vsi gledajo s pomilovanjem.«

Obujen zgodovinski spomin

Knjiga, ki jo je uredila hišna dramaturginja Mojca Kranjc, tako na 828 straneh ponuja zgodovinski pregled gledališke ustvarjalnosti skozi obdobje, ki je trajalo več kot stoletje in pol. Kot je poudarila, se je z vsebinskega vidika vse od leta 1957, ko je Drama ob 200. obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta izdala Linhartovo izročilo, čedalje bolj kazala potreba po knjigi, v kateri bi bili zbrani bistveni podatki o okoliščinah, dogodkih ter osebnostih, ki so odločilno vplivali na razvoj Drame, njeno družbeno vlogo, podobo in včasih celo preživetje. Almanah, ki ga je oblikovala Danijela Grgić, je mogoče (za 50 evrov) kupiti na blagajni Drame.

V SNG Drama Ljubljana so predstavili knjigo 1867–2017, posvečeno 150. obletnici Dramatičnega društva v Ljubljani, prve slovenske gledališke organizacije, katere neposredni dedič je prav Drama. Knjigo z več kot 800 stranmi in 600 fotografijami je uredila Mojca Kranjc.

Knjižni sejem v Pulju

 V Domu hrvaških veteranov v Pulju je bil decembra že 25. knjižni sejem, ki so ga poimenovali Sa(n)jam knjige. Med 300 gosti je bil tudi turški pisateljski zvezdnik Orhan Pamuk, Nobelov nagrajenec za literaturo, izmed Slovencev sta se sejma udeležili avtorici Maja Haderlap iz Avstrije in Anja Golob. Otvoritvene slovesnosti sejma pa se je udeležil tudi lanski dobitnik vilenice, književnik Dragan Velikić. Do konca sejma 15. decembra se je zvrstilo približno 100 dogodkov, na sejmu pa je razstavljalo knjige več kot 250 založnikov. Slovenska pesnica Anja Golob je na sejmu predstavila hrvaški prevod svoje pesniške zbirke Didaskalije k dihanju. Sejem je v svoji četrtstoletni zgodovini postal eden od simbolov Pulja. V preteklih letih si je sejem ogledalo v povprečju več kot 60.000 obiskovalcev.

 .  

Viri in fotografije so s spleta.

Pripravil: Franci Koncilija

 

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja