Ali je splošna kolektivna apatija članov v KDSŠ priložnost za spremembe?

Razmišljanje ob zadnjem občnem zboru KDSŠ

V torek zvečer, 19. marca 2019, je bil v Knjižnici Mirana Jarca 2. občni zbor KDSŠ. Društvo je imelo 31. decembra 2018 vpisanih 63 članic in članov, občnega zbora pa se je udeležilo enajst ljudi. Svojo odsotnost so pisno opravičili samo trije člani. Navkljub skromni udeležbi je bil občni zbor izpeljan profesionalno in zakonito, v skladu z določili statuta. Predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj se zaradi sočasne otvoritvene slovesnosti odmevne razstave v Galeriji Krka v Novem mestu občnega zbora ni mogel udeležiti.

STANJE DUHA NA RAVNI DRUŠTVA

Že v naslovu tega prispevka, ki noče biti zgolj suhoparno poročilo o dogajanju na zboru, sem zapisal, da gre za razmišljanje. Dejstvo je, da me obstoječe razmere na vseh ravneh dejavnosti društva naravnost silijo k odkritemu in kritičnemu razmisleku, kaj je vendar narobe, da se je 2. občnega zbora KDSŠ udeležilo samo enajst (11) članic in članov. Na zboru, ki je ves čas potekal v prijateljskem in sproščenem vzdušju, sem odkrito spregovoril: »Če je Franci Koncilija vzrok morebitnega tihega bojkota in obstoječega pasivnega stanja med članicami in člani KDSŠ, če je Franci Koncilija moteč ali celo zaviralni element splošnega razvoja društva, sem za dobrobit KDSŠ pripravljen takoj odstopiti.« Povedati moram, da navkljub svoji nagnjenosti k individualističnemu pristopu reševanja nalog in projektov doslej nisem še nikoli zavrnil katere koli pobude ali predloga članov, ker je sploh ni bilo. Vrata društva so bila in so še vedno odprta sleherniku, ki je pripravljen delovati ne samo na konceptualnem področju, ampak tudi na vseh drugih ravneh delovanja društva v najširšem pomenu besede kultura. V KDSŠ imamo poleg literatov in pesnikov tudi enega (1) akademika, deset (10) doktorjev znanosti, štiri magistre in devetnajst (19) članov z univerzitetno izobrazbo, kar skupaj predstavlja izredno močan intelektualni naboj oziroma več kot polovico vseh članov in članic, pa se nič ne dogaja, da ne omenjam še drugih nadarjenih članov, ki tudi niso dejavni. Ob tem se mi nehote vsiljuje pesem našega Prešerna, ki je o svojem najljubšem in spoštovanem prijatelju, mentorju in poliglotu Matiji Čopu, zapisal:

»V Ljubljani živi dihur,

ki noč in dan prebira knjige

a od njega ni nobene fige.«

Razumljivo je, da je podobnost vsebine te Prešernove pesmi z obstoječimi razmerami na področju ustvarjalnosti v našem društvu zgolj slučajna. Pa vendar, kdor more, naj razume!

ZAKLJUČEK

Spoštovane članice in člani KDSŠ, želim, da vas tole moje odkrito razmišljanje prebudi iz neke otopelosti in obrobnosti v smislu ustvarjalne dinamike večine med vami. Opogumite se in podajte pobude ob hkratni pripravljenosti prevzeti tudi vodenje in organizacijo kakšnega projekta. Iz kroga vaših znancev in prijateljev povabite koga, da se nam pridruži in včlani v naše društvo. Redno plačujte članarino in se poistovetite z ideali KDSŠ. Samo tako bo KDSŠ postal še prepoznavnejši v Novem mestu in širše. Nekje sem prebral, da človek podarja drugim, kar nosi v sebi. Kako ljudje to podarjanje sprejemajo, pa je že povsem drugo vprašanje.

Na koncu se zahvaljujem Suzani Krvavici, Danici Rangus, Darji Peperko Golob, Marinki M. Miklič, Rezki Povše, mag. Franciju Bačarju, Marku Klincu, Alojzu Župančiču in Lojzetu Podobniku, da so bili solidarni do društva in so se udeležili 2. občnega zbora. Pesnik Oton Župančič je v nekem govoru zapisal: »Ljubite Prešerna!« Jaz pa vam pravim: »Zaljubite se v KDSŠ in postanite aktivni člani društva na način, ki vam najbolj ustreza in si ga sami izberete.«

Hvala in vse dobro vam želim.

(Fotografije: Marko Klinc)

Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja