Arhivi Kategorije: Zgodilo se je

MLADI GIMNAZIJCI SO POČASTILI DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

V ponedeljek, 23. decembra 2019, zvečer so Mestna občina Novo mesto, dijaki Novomeške gimnazije in Knjižnica Mirana Jarca v prireditvenem atriju, kjer se je zbralo okoli sto ljudi, pripravili kulturni dogodek ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra.

  

Uvodoma je priložnostni gimnazijski godalni kvartet zaigral državno himno, potem pa sta sledila pozdravna nagovora župana mag. Gregorja Macedonija in ravnateljice gimnazije Mojce Lukšič. V pestrem in izredno domiselnem kulturnem programu, ki ga je pripravil in organiziral Tomaž Koncilija, pa je gledališka gimnazijska skupina Goga pripravila igrani recital z naslovom Po nevihti sladkih rož, v katerem so z antologijskimi verzi iz slovenske in svetovne lirike, pronicljivimi razglabljanji iz Ihanovih Državljanskih esejev in lastnimi reminiscencami občuteno prikazali pomen edinstvene odločitve Slovencev za samostojno državo in njeno devetindvajsetletno potrjevanje kot večplasten ljubezenski odnos med narodom in državo.  

   

V sporočilu za javnost so zapisali, da se je v nekem trenutku slovenska osamosvojitvena zgodba razprla kot ljubezenska prispodoba, segajoča od tisočletnega hrepenenja do njegove uresničitve, od romantično vznesenega pričakovanja do okušanja sadov z drevesa spoznanja, vseh prijetnih, a tudi manj prijetnih posledic tega dejanja in, končno, zorenja v prepletenosti pogosto različnih pogledov na skupno življenje v novozgrajenem domu, obremenjenem in obogatenem z osebno življenjsko izkušnjo vsakega posameznika.

   

Kovičeve naslovne besede iz pesmi Adam in Eva, ki metaforično ugotavljajo, da vedno nastopi trenutek, ko je treba odložiti rožnata očala, se tako kažejo kot spoznanje in izziv, da je treba vsak odnos nenehno graditi in negovati, kar tako v zasebnem kot v javnem oziroma družbenem življenju predstavlja svojevrsten izziv tudi vanj vstopajoči mladi generaciji.

Fotografije: Franci Koncilija

Pripravila: mag. Sandra Boršić in Franci Koncilija

MIKLAVŽ KOMELJ, KLIC VPIJOČEGA V FINŽGARJEVI GALERIJI

Že v četrtek, 7. novembra 2019 so v Ljubljani, v Finžgarjevi galeriji v Trnovem, odprli razstavo slik na papirju Miklavža Komelja, sina predsednika KDSŠ akad. prof. dr. Milčka Komelja, sicer pa umetnostnega in literarnega zgodovinarja, slikarja, teoretika, pesnika in prevajalca. Razstavo je avtor naslovil Vox clamantis in deserto (Glas vpijočega v puščavi). Zanimivo je, da so razstavljene slike majhnega formata in nimajo naslovov. Prireditev sta popestrili odlični glasbenici, pianistka Maja Tanjšek in flavtistka mag. Jurka Zoroja. Obe imata bogate mednarodne koncertne izkušnje.

  

Matej Metlikovič, predsednik društva Finžgarjeva galerija, je v nagovoru pred otvoritvijo razstave takole nagovoril Miklavža Komelja: »Ko gledam te male slike, vidim tvojo puščavo tudi kot nekakšen »mistični vrt«, o katerem poje znameniti pevec Bob Dylan. Podobno kot on, v tej pesmi tudi ti hodiš po puščavi, da bi se lahko oddaljil od sveta špekulacije in se posvetil kontemplaciji, ki je pot duše v neznano, med angele in demone itd… V tem zanosu si čudovito naslikal skalovje, kjer se ti kot Mojzesu razodeva cinobrasto žareč božji plamen in kristalno čist studenec…«  

 .      

V petek, 13. decembra 2019 ob 19.30 pa je bil prav tam še Literarni večer, kjer je pesnik Miklavž Komelj, poleg besedil iz že objavljenih knjig bral tudi iz svojih še neobjavljenih del. Razstava bo odprta do 6. januarja 2020.

Fotografije so s spleta.

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

Vir: Časnik, spletni magazin z mero – https://www.casnik.si

TA VESELI DAN KULTURE TUDI V NOVEM MESTU

Tretjega decembra, v spomin na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, na dan, ki mu rečemo tudi ta veseli dan kulture, ali dan odprtih vrat slovenske kulture, je bilo v Sloveniji več kot 300 različnih prizorišč odprtih obiskovalcem, ki so si jih lahko ogledali brezplačno. Tako je bilo tudi v Novem mestu. V četrtek, 5. decembra 2019, zvečer so v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca Društvo Novo mesto, MO Novo mesto in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto, pripravili odličen Večer poezije in glasbe. Večer je bil posvečen spominu na pokojno Stašo Vovk, veliko novomeško kulturnico. Na večeru se je zbralo okoli osemdeset ljubiteljev Prešerna in kulture.

 .  

Uvodoma je vse prisotne pozdravil predsednik Društva Novo mesto Tomaž Golob, na rog pa je dovršeno zaigral nadarjeni mladi glasbenik Jernej Slak, ki ga je na klavirju spremljala njegova mama, prof. Petra Slak. Uvod v večer je s predstavitvijo nastopajočih avtoric pesniških zbirk nadaljevala voditeljica večera Klavdija Kotar, ki je poleg Nine Kremžar, Nine Dragičević in Tatjane Pregl Kobe tudi brala svoje pesmi. Na koncu branja pesmi je Klavdija Kotar vse nastopajoče avtorice povabila h kratkemu pogovoru.

Nina Dragičević je povedala, da se še vedno počuti kot Novomeščanka, nagrade za knjižna dela pa razume po svoje. Nagrade sprejema precej ravnodušno, pomenijo pa ji veliko. Prejem nagrade sprejema kot sporočilo, da so nekateri pa vendarle prebrali njene pesmi in so tako z njo postali povezani.

Nina Kremžar se je nekako strinjala z mnenjem predhodne pesnice; za izdajo pesniške zbirke je po njenem mnenju potreben pogum, nagrada pa ji prav tako pomeni veliko.

Tatjana Pregl Kobe piše poezijo za odrasle, ne po naročilu ali celo za preživetje, ampak izključno iz sebe in za sebe, skratka iz notranjega vzgiba. Z žalostjo ugotavlja, da knjižne založbe izdajajo vedno manj kakovostnih pesniških zbirk.

Klavdija Kotar pa je povedala, da izhaja iz novomeške umetniške družine in da so bili njeni prijatelji in ljubimci vsi umetniki. Povedala je, da ji je literatura pomagala živeti in preživeti, še posebej pa ceni poezijo, ki ji pomaga, da je boljši človek. Prepričana je, da dandanašnji svet še kako potrebuje umetnost, ki je poleg znanosti najpomembnejša oblika razuma.

Po tem zanimivem razgovoru je rogist zaigral še eno skladbo, potem pa je sledila podelitev častnih članstev v Društvu Novo mesto, ki so jih prejeli Marjan Moškon, Marjan Lapajne in Matjaž Verbič. Priznanja so prejeli za zasluge za večjo prepoznavnost in ugled društva na širši ravni, podelila pa jim jih je častna članica Eva Simič. Po domala poldrugo uro dolgem večeru je sledilo prijetno druženje ob jedači in pijači, ki jo je pripravilo Gostišče na Trgu, Hiša kulinarike in turizma v Novem mestu.

Fotografiral in napisal:

Franci Koncilija

SLOVENSKA KNJIGA, TE SPLOH ŠE KDO BERE?

Na 35. Slovenskem knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu je vsak dan burno in pestro. Veliko obiskovalcev, ki so si sejem ogledali, pa žal ne pozna zatečenega stanja v bralni kulturi, ki je, milo rečeno, bedno.

Znano je, da bo vlada RS s predlogom novele zakona z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij z 9,5 % znižala na 5 %, kar je že junija podprlo vseh 90 poslancev. Državnemu zboru pa se je za izglasovanje novele na odprtju sejma zahvalil tudi premier Šarec, ki je na otvoritveni slovesnosti med drugim zelo optimistično dejal: »Brati knjige pomeni v njih videti kdaj tudi tisto, česar danes še ni tukaj, pa se zna zgoditi, brati knjige pomeni se izobraževati in ohranjati lepo besedo, predvsem pa brati pomeni ceniti lastni jezik in spoznavati druge jezike.« Govor je bil, milo rečeno, čuden, saj je Šarec dajal vtis, kot da sploh ne pozna zadnje nacionalne raziskave, ki so jo naslovili Knjiga in bralci VI (KiB 6). V tej raziskavi nedvoumno jasno piše, da več kot polovica Slovencev na leto ne prebere niti ene knjige, tudi elektronska knjiga se pri nas sploh še ni uveljavila. Večina ljudi raje kaj prebere v angleškem jeziku.

Ja, pa še to! V Sloveniji letno prodajo pet parov čevljev na prebivalca, a le dve knjigi. Večina pač ne ve, da dobra knjiga ponese človeka bistveno dlje kot še tako izvrstna obutev.

Dejstvo je, da je v Sloveniji v relativnem kratkem času ugasnilo več založb: Prešernova družba, Vale Novak, Nova revija, Tuma, nazadnje še ena osrednjih kakovostnih, založba Modrijan …

Narod, še posebej tako majhen, kot je slovenski, ne bo preživel brez slovenske knjige! V časniku Delo so zapisali, da Slovenci postajamo družba, ki ne bere knjig, hkrati pa minister Pikalo mimo slavistične strokovne javnosti pospešeno uresničuje za usodo slovenskega jezika uničujoč projekt: pouk in predavanja tako na slovenskih gimnazijah kakor tudi na univerzah v angleškem jeziku!

Viri: Večer, Dnevnik, Delo, Primorske novice, fotografije pa so s spleta.

 

Zbral in uredil: Franci Koncilija

SLOVENSKI TEDEN LITERATURE NA DUNAJU

V okviru sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019/2020 je bil na Dunaju od 4. do 8. novembra 2019 Slovenski teden literature. Pripravili so ga Javna agencija za knjigo, Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji Skica in slovensko veleposlaništvo. V ta namen je bil na sporedu vse dni bogat kulturni program. Ob tej priložnosti so v preddverju Osrednje knjižnice na Dunaju odprli razstavo Slovenska ilustracija 1976–2019. Takrat je bil tudi otvoritveni koncert s pesmimi Anje Štefan, sledila je otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem, vrhunec dogajanja pa je bil v četrtek, 7. novembra, ko je na knjižnem sejmu Buch Wien kar trikrat v enem dnevu nastopil priljubljeni slovenski literat Drago Jančar.

Z novimi nemškimi prevodi svojih knjig so v okviru Slovenskega tedna kulture v četrtek, 7. 11. 2019, na Dunaju nastopili Drago Jančar, Aleš Šteger, Mojca Kumerdej in Mirt Komel. Najprej je na tem večeru Drago Jančar predstavil svoj s kresnikom nagrajeni roman In ljubezen tudi, ki se dogaja med drugo svetovno vojno, med okupacijo nacistične Nemčije, v brutalnem vojnem času. Jančar je povedal, da se je »težko odločil za tak naslov romana, ker je bilo o ljubezni že veliko napisanega. Vendar roman govori o tem, da se tudi ljubezen utrudi, tako kot življenje, še posebej v vojnih razmerah …« Roman, katerega naslov se v prevodu glasi Wenn die Liebe ruht, je v nemščino prevedla Daniela Kocmut. V nadaljevanju je Aleš Šteger predstavil svoj umetniški projekt Na kraju zapisano, Mojca Kumerdej pa je predstavila z malo Prešernovo nagrado ovenčani roman Kronosova žetev. V petek, 8. novembra, pa je o svoji knjigi Pianistov dotik spregovoril še pisatelj in filozof Mirt Komel. Slovenski teden literature na Dunaju seveda ni minil brez znanega pisatelja slovenskega rodu Florjana Lipuša, ki je lani za svoj roman Gramoz (nemško Schotter), ki je izšel ob njegovi osemdesetletnici, kot prvi Slovenec prejel veliko avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko kulturno priznanje.

Viri: Delo, Večer, Dnevnik, fotografije pa so s spleta

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

JUBILEJNO, 65 LETNO DELOVANJE KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, JE TUDI V ZNAMENJU KULTURE

V letošnjem jubilejnem Krkinem letu je predsednik uprave ter generalni direktor Krke Jože Colarič že večkrat poudaril, da so generacije inovativnih in ustvarjalnih sodelavcev v 65-letni zgodovini Krki omogočile zrasti v eno najuspešnejših generičnih farmacevtskih podjetij. Vsa leta svojega obstoja so imeli v Krki posluh tudi za kulturo in umetniško ustvarjanje. Tako ni naključje, da so se ob jubileju poklonili tudi umetnosti.

    

V počastitev Krkinega jubileja so na prvem slavnostnem Krkinem klavirskem koncertnem večeru, ki je bil v četrtek, 21. novembra 2019, nastopili mednarodno priznani slovenski pianisti Dubravka Tomšič Srebotnjak, Tatjana Ognjanovič in Tomaž Petrač. Na povsem novem koncertnem klavirju Steinway & Sons so zaigrali skladbe treh velikanov svetovne klasične glasbe: Beethovna, Rahmaninova in Chopina.

   

Ta vrhunski glasbeni dogodek je bil hkrati tudi uvod v Krkine klavirske koncertne večere, s katerimi med drugim Krka stopa naproti tako nadarjenim mladim učencem in dijakom glasbenih šol kot tudi študentom glasbenih akademij, ki jim bo v prihodnje omogočila, da svoje znanje predstavijo širšemu občinstvu. Z nastopi jim bo Krka pomagala razvijati talent in ambicije ter vztrajnost in pogum, ki so, tako kot v podjetju, v glasbeni karieri bistveni dejavniki za doseganje vrhunskih rezultatov.

Kultura je že 65 let trajni element Krkinega poslovnega razmišljanja. Jubileju so se tako že spomladi poklonili z odkritjem skulpture Krkine deklice z rastočo knjigo, ki stoji pred najsodobnejšo tovarno trdnih farmacevtskih izdelkov Notol v Novem mestu. Tudi novi koncertni klavir Steinway & Sons na poseben način pooseblja Krkino tradicijo, ki se kaže v inovativnosti in nenehni težnji k odličnosti na vseh področjih delovanja. V Krki se zavedajo, da so mlade generacije tiste, ki bodo s svojim znanjem, nadarjenostjo, trdim delom in vztrajnostjo ter ob pomoči staršev in mentorjev iskale odgovore na vprašanja sodobnega časa in pomembno prispevale k razvoju družbe. Prav zato bo Krka tudi v prihodnosti še posebej podpirala projekte in ustanove, ki v ospredje postavljajo delo z mladimi.

Fotografije in besedilo za medije je posredovala Simona Gorjup, pomočnica vodje, Služba za odnose z javnostmi.

PREDSTAVITEV ŠALIJEVE MONOGRAFIJE NA SLOVENSKI MATICI V LJUBLJANI

 V torek, 12. novembra 2019, ob 11. uri je bila v prostorih Slovenske matice v Ljubljani, ki objavlja dela slovenskih književnikov, tiskovna konferenca, na kateri so predstavili monografijo o Novomeščanu, pesniku in prevajalcu Severin Šali. Popotnik, zaljubljen v življenje, ki jo je izdalo Kulturno društvo Severina Šalija (KDSŠ). Poleg številnih pesniških zbirk, ki so jih napisali večinoma člani KDSŠ, je to že druga pomembna monografija, tokrat o Severinu Šaliju, po katerem se društvo tudi imenuje. Monografijo so izdatno finančno podprli: Krka, tovarna zdravil, MO Novo mesto in Slovenska matica.

Prof. FRANCE PIBERNIK

Avtor monografije prof. France Pibernik je Severina Šalija (1911–1992) osebno poznal in z njim prijateljeval, zato je vse, kar je napisal o njem, zelo avtentično. Pri zbiranju gradiva Pibernik ni imel težav, saj bilo veliko gradiva na voljo v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, v reviji Dom in svet, v intervjuju s Šalijem, ki ga je napisal Ivan Gregorčič iz Šentruperta, ter pri pesnikovih potomcih in svojcih. Povedal je še, da je Severin Šali s svojim prvencem, zbirko Slap tišine iz leta 1940, vnesel v takratni literarni slovenski prostor, ki je bil nabit z modernizmom, čisto liriko, s katero je navduševal predvsem mlajše pesnike. Ker je med vojno neumorno ustvarjal in s tem kršil kulturni molk, ki ga je zapovedala Osvobodilna fronta (OF), je po letu 1945 postal zamolčan, pozabljen in na rob odrinjen kulturni ustvarjalec. Rehabilitiral se je šele z aktivnim prevajanjem ruske literature, kasneje pa je prevajal dela avtorjev iz Jugoslavije. Na koncu je prof. Pibernik poudaril, da je monografije vesel, saj ni veliko slovenskih kulturnikov, ki imajo monografijo.

  

Dr. MARIJAN DOVIĆ

Urednik monografije dr. Marijan Dović pa je poudaril, da je France Pibernik v svoji klasični literarno-zgodovinski študiji Severin Šali: Popotnik, zaljubljen v življenje »zajel celoto Šalijeve življenjske in umetniške poti oziroma njegovega razvoja«. Pibernik se je dela pri knjigi lotil z veseljem, ker je pesnika tudi osebno poznal, o njem pa je bilo na voljo izjemno veliko gradiva. Šalija je v knjigi predstavil kot pesnika, urednika in prevajalca. V monografiji so objavljene tudi kritike Šalijevih izdaj, na založbi pa so zanjo pripravili obsežno Šalijevo bibliografijo, ki jo je napisal dr. Martin Grum in ki sega od mladostnih do posmrtnih objav. Zanimivo je, da so v monografijo vključene tudi Šalijeve neobjavljene pesmi, ki jih je napisal za novomeško skupino Rudolfovo, v kateri je pel in igral njegov sin Cveto Šali. To je pomemben patriotski dodatek, saj je bil Šali močno povezan z znanimi Novomeščani, kot so bili Božidar Jakac, Vladimir Lamut, Marjan Kozina in drugi.  

Prof. dr. JANEZ DULAR in JURIJ KOCUVAN, arhitekt

    

Pri soustvarjanju monografije je igral pomembno vlogo tudi naš rojak in pesnikov sovaščan prof. dr. Janez Dular, ki ni samo opravil odlične lekture celotnega besedila, ampak je avtorju dajal številne pobude in nasvete ter skrbel za prevoze z avtomobilom. Pred leti, ko je slavist in znanec Severina Šalija Jože Zupan na šoli v Šentrupertu poučeval slovenski jezik, je na šoli ustanovil Šalijev kotiček, ki pa dandanes žal ne deluje več. Za oblikovno dovršenost monografije o Severinu Šaliju pa je zaslužen novomeški arhitekt Jurij Kocuvan.

  

ZAKLJUČEK

Po Dovićevih besedah je Severin Šali pomemben predvsem zaradi svojega pesniškega opusa, »v katerem se bralcu razkriva paradigmatska, skorajda stereotipna pesniška figura, namreč občutljivi, ranljivi posameznik, ki nekoliko zasanjano gleda v svet«. Monografija je izšla kot plod odličnega sodelovanja med Slovensko matico in novomeškim Kulturnim društvom Severina Šalija.

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

ANGELI V MOJEM SVETU

V četrtek, 7. novembra 2019, zvečer je bil v Trdinovi čitalnici v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu že 12. Šalijev večer, kjer je priljubljeni novomeški pesnik in član KDSŠ Smiljan Trobiš predstavil svojo letos že drugo pesniško zbirko, ki jo je naslovil »Angeli v mojem svetu«. Zbirko je Trobiš posvetil svoji bolni sestri invalidki Justini – Tinci, o kateri je zapisal: »Kdo bi mogel zajeti v pesem vse, kar si? Toplina žari iz Tebe, odličnost in modrost, kakor da zunanjosti ni. In res je ni, ker je preizkušena duša večja od telesa in njegovih pomanjkljivosti …« Na večeru se je zbralo okoli štirideset ljudi, ljubiteljev poezije in kulture v najširšem pomenu besede.

PREDSTAVITVENI VEČER

Uvodoma je Franci Koncilija ob predstavitvi Trobiševe pesniške zbirke vse prisotne v pozdravnem govoru pozval k lepemu doživetju večera, ki naj korenini v občutenju pristnega medčloveškega spoštovanja in dobrote. Potem so sledile recitacije Trobiševih pesmi, ki jih je umetniško bral Tomaž Koncilija, vmes pa je stekel pogovor med moderatorjem Andrejem Špesom in pesnikom Smiljanom Trobišem. Razpletala sta misli o Trobiševem ustvarjalnem pesniškem opusu, odnosu človeka do tega sveta in eshatoloških razsežnosti bivanja, o Trobišu, ki piše pesmi za sebe in iz sebe, o minevanju in smislu človeškega življenja, ki je že od stvarjenja sveta usmerjeno v ontološko bivanje. Med branje pesmi in pogovore avtorja in moderatorja pa so bile vpete glasbene točke nadobudnih in nadarjenih mladih glasbenikov, violinistke in kitarista, otrok Andreja Špesa.

 

KRITIČNI PREGLED PESNIŠKE ZBIRKE ANGELI V MOJEM SVETU

Recenzijo Trobiševe pesniške zbirke so napisali kar trije imenitni gospodje: Andrej Špes, dr. sc. Stanislav Matičič in predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj. Takole so zapisali:

Uvod v pesniško zbirko je napisal pesnikov prijatelj Andrej Špes in v njem še posebej poudaril, »da so te pesmi in zapisi namenjeni posameznim osebam iz Smiljanove notranje globine spoštovanja in hvaležnosti, da so del njegove življenjske poti. Zato ni čudno, da Trobiš svoje bližnje, prijatelje in spremljevalce, vključno s svojo sestro Tinco, preprosto imenuje angeli.«

Svoje vtise ob najnovejši pesniški zbirki Smiljana Trobiša je zapisal tudi njegov prijatelj, teolog dr. sc. Stanislav Matičič, nekdanji kapiteljski vikar v Novem mestu. Matičič je zapisal: »V vrtincih življenja pesnik najde primere polne življenjske tragike, kljub vsej vsakdanjosti. Tudi tu, brez izjeme, je njegovo upanje, ki ne osramoti (Rim 5,5), in mir duše, ki nikoli ne ugasne.« Na koncu svojega razmišljanja o zbirki Matičič še zapiše: »Zbirka pomeni obogatitev duše za vsakogar, ki se ob njej pomudi s srcem in vdanim sprejemanjem. Da, tudi poslušanje je modrost sama po sebi.«

Naš predsednik akad. prof. dr. Milček Komelj pa je o knjigi zapisal: »Angeli v mojem svetu Smiljana Trobiša so knjiga svetlobe, upanja in modrega zrenja krhkega človeka, ki podobno kot starodavni puščavniki in modreci skuša pozabiti na svoj jaz in se radostno vdano prepušča vsemu, kar je. Pesnik je v svojih verzih zazrt v transcendentalnost skozi osebno doživljajsko izkustvo, utemeljeno na krščanskem prepričanju. Ko se ga polasti nemir ali se ga dotakne bolečina, vse potrpi s čistim srcem in se spokojno napolni z mirom; v nočeh se prepušča upanju jutra in vidi celo v biblijskem človekovem izvirnem padcu le ›srečni greh‹, kajti vsakršna nesreča naj bi mu bila tuja, ker zmore dojeti v vsem le izraz višje previdnosti in nežno blagost božjega odpuščanja!«

Na koncu 12. Šalijevega večera je sledilo veselo kramljanje med udeleženci ob prigrizku in odlični pijači.

 Fotografija: Marko Klinc

Pripravil: Franci Koncilija

LJUBEZEN, VEČNA KOT KAMEN

Društvo likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpture je v torek, 5. novembra 2019, ob 18.00 uri zvečer v galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprlo razstavo kamnitih skulptur, ki je posvečena 170. obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna, ki smo jo proslavili že 8. februarja letos. Na ta način so ustvarjalci – kiparji – v kamen vklesali večno ljubezen Franceta Prešerna do naše meščanke in njegove muze Julije Primic, ki je pokopana na pokopališču v Šmihelu. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 3. decembra letos, se je zbralo okoli sto ljudi.

 

V avli Kulturnega centra Janeza Trdine je društvo Skulpture pripravilo bogat in raznovrsten kulturni program. Zbrane udeležence je najprej nagovorila voditeljica večera Sandra Hrovat, ki je k mikrofonu povabila Jožo Miklič, ki je predstavila svoj intelektualni razmislek o ljubezni do umetnosti in kiparstvu. V nadaljevanju programa je v imenu vseh nastopajočih spregovoril skladatelj prof. Aleš Makovac, ki je poudaril, da brez Jožice in Rudija ŠkofaOpere večne ljubezni JULIJA, ki jo je Makovac napisal, zagotovo ne bi bilo. Avtor besedila pa je ddr. Igor Grdina. V glasbenem delu večera sta nastopili sopranistki Kristina Kastelic in IrenaYebuah Tiran, pesnik Novomeščan Smiljan Trobiš pa je prebral nekaj svoje priložnostne poezije. Sledila je umetniška predstavitev trinajstih avtorjev skulptur v kamnu, ki jo je podal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Svoje razmišljanje je naslovil Dotik lirike v kamnu.Na koncu je povedal, da so bili avtorji skulptur tudi tokrat dosledno zvesti kamnu, temu plemenitemu trdemu gradivu, ki zahteva skrbno in dolgotrajno obdelavo. Sledilo je prijetno druženje številnih ljubiteljev kulture, še posebno kiparstva.

      

Fotografija: Franci Koncilija

Pripravil: Franci Koncilija

PODELITEV NAHTIGALOVIH PRIZNANJ NA AKADEMSKEM VEČERU

Društvo Dolenjska akademska pobuda (DAP) Novo mesto vsako leto pripravi akademski večer, kjer podelijo Nahtigalova priznanja, na srečanje pa povabijo tudi kakšno zanimivo in pomembno osebnost. Tako je bilo tudi letos. V ponedeljek, 28. oktobra 2019, ob 17.00 je Društvo DAP skupaj z Mestno občino Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu na akademskem večeru podelilo Nahtigalove nagrade za leto 2019, za raziskovalna dela in druge dosežke iz časovnega obdobja 2014 do 2018. Po tem dogodku pa je okoli 60 udeležencev nagovorila gostja večera,  evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc. Akademski večer je finančno podprla MO Novo mesto.

  

UVOD

Uvodoma je predsednik društva prof. ddr. Janez Usenik pozdravil vse prisotne in izrazil veselje, da so po šestih letih ponovno oživili podelitev Nahtigalovih priznanj. V nadaljevanju pa je napovedovalka na kratko predstavila Novomeščana akad. prof. dr. Rajka Nahtigala, rednega člana Akademije znanosti in umetnosti (SAZU), soustanovitelja Univerze v Ljubljani,doktorja slovenistike, prvega dekana Filozofske fakultete in predavatelja v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu, po katerem se priznanja tudi imenujejo.

Z Nahtigalovimi priznanji želita društvo DAP in Mestna občina Novo mesto mlade spodbujati k posamičnemu in skupinskemu raziskovalnemu delu na področju raziskovalnega in mentorskega dela z mladimi, hkrati pa dvigovati raziskovalno raven kulture na področju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.  

  

NAHTIGALOVA PRIZNANJA

Na razpis Sveta Nahtigalovih priznanj, ki ga uspešno vodi izr. prof. dr. Blaž Rodič,ki je priznanja tudi podelil, je v roku prispelo sedem predlogov, svet pa je soglasno izbral naslednje štiri:

Dr. Blaž Rodič

Prvo bronasto Nahtigalovo priznanje v kategoriji Raziskovalno delo mladih je prejela doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše za doktorsko disertacijo »Vpliv dejavnikov socialnega kapitala na inovacije v turistični dejavnosti«.Doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše je zaposlena na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Sevnem, njena doktorska disertacija pa je prva v Sloveniji, ki odpira povsem nov pogled na inoviranje na področju turizma. Model nakazuje možnosti za vključevanje socialnih akterjev in predstavlja strateško podporo izrabi inovacijskih potencialov na področju turizma.

  

Drugo Nahtigalovo priznanje je prejela mag. Branka Klemenčič, prof. z Gimnazije Novo mesto v kategoriji Mentorsko delo z mladimi ter za uspešno mentorsko delo z dijaki gimnazije, in sicer za»Dolgoletno mentoriranje mladih na področju farmacije, medicine in kemije«.O uspešnosti njenega dela pričajo odlično sodelovanje Gimnazije Novo mesto z Institutom Jožef Stefan ter številna slovenska in mednarodna priznanja, ki so jih dijaki prejeli na področju naravoslovja.

Tretjo Nahtigalovo priznanje v kategoriji Raziskovalni dosežki in inovacijsko delo je prejel prof. dr. Riste Škrekovski s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, in sicer za »Raziskovalne in publicistične dosežke na področju matematike«.Dr. Škrekovski se že več kot desetletje uvršča med najuspešnejše slovenske matematike doma in v tujini. Pod njegovim mentorstvom je doktorsko disertacijo pripravilo že sedem študentov. O diskretni matematiki piše in objavlja v prestižnih revijah Journalof Combinatorial Theory,Series B in drugod.

Četrto Nahtigalovo priznanjev kategoriji Priznanje za življenjsko delo pa je prejel doc. dr. Julij Nemanič iz Metlike, za »Življenjsko raziskovalno in izobraževalno delo na področju vinarstva«.Dr. Julij Nemanič je v Sloveniji in tujini izredno priljubljen enolog, prepoznaven pa je tudi na področju vinarstva in v kontekstu razvoja visokošolskega prostora v regiji. Ob znanstvenem delu je aktiven tudi na področju vinske kulture in gastronomije. Kot enolog je že leta 1983 razvil vino rosé, leta 1986 pa je pridelal prvo ledeno vino v Sloveniji. Prejel je tudi visoko francosko priznanje »Vitez nacionalnega reda za zasluge na področju agrikulture«.

    

Na koncu prvega dela akademskega večera se je dr. Julij Nemanič v imenu vseh prejemnikov zahvalil uglednim predlagateljem Nahtigalovih priznanj. Poudaril je, da so priznanja poseben poklon naši kulturni in ekonomski dediščini, DAP pa je s priznanji dokazala, da poleg vsega drugega ceni tudi vinarstvo in pomen vina v prehrani Slovencev.

POGOVOR Z EVROPSKO KOMISARKO mag. VIOLETO BULC

V drugem delu akademskega večera pa je bil pogovor z evropsko komisarko za promet in logistiko, odlično poznavalko teh razmer  v Evropi in v Sloveniji,mag. Violeto Bulc. Pogovor, ki so ga naslovili»Slovenija, logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo«,je povezoval doc. dr. Sašo Murtič.Na začetku pogovora je Sašo Murtič predstavil ta projekt, ki ga v Sloveniji skrajšano imenujemo projekt S4, s štirimi centri, ki so Koper, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, slednje kot stičišče tretje razvojne osi. Projekt je pomemben tudi za potrebe Nata.

   

Ugledna gostja se je najprej zahvalila za povabiloin takoj poudarila, da je Dolenjska, kar se tiče prometne infrastrukture, precej odrinjena na rob dogajanja. Predstavila je pogled EU na Slovenijo, ki ni rožnat, in predstavila devet prometnih koridorjev, ki povezujejo vse članice EU. Pomemben je jadranski koridor, kjer pa dajejo prednost Hrvatom. Bulčeva je opozorila, da EU načrtuje organizacijo prvega mednarodnega srečanja na področju prometne infrastrukture za Balkan, ki bo v Beogradu, kjer bo vključena tudi Slovenija. Brez ustreznega organiziranja in strokovne priprave na to srečanje Slovenija ne bo uspešna.

V nadaljevanju je Bulčeva še povedala, da je na področju prometa v Evropi največji problem ogljično onesnaževanje ozračja. Zato resno razmišljajo do leta 2030 večino tovornega prometa preusmeriti na predhodno posodobljene železnice, druga vozila pa preusmeriti na električni pogon. Zato je modro, da se tudi na Dolenjskem tovorni promet čim preje večinoma preusmeri na železnico. Zato je tako imenovani »zeleni promet« najpomembnejši za nadaljnji razvoj Slovenije in Dolenjske. Časa zmanjkuje!

Sledila je zanimiva in pestra debata, med drugim tudi o propadlem evro-azijskem projektu izgradnje plovnega kanala Ren–Donava–Črno morje in drugega kraka od Beograda po reki Savi navzgor, po Ljubljanici in Vipavi vse do Jadranskega morja, po poti, ki so jo že pred več tisoč leti ubrali znameniti argonavti…Na koncu so vsi udeleženci soglašali z ugotovitvijo, da Sloveniji manjka nacionalni dogovor o vseh problemih, da bomo lahko konkurenčni drugim evropskim državam.

ZAKLJUČEK

Med celotnim dogajanjem na akademskem večeru so za kulturno popestritev poskrbeli glasbeniki iz Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Na violino je odlično igrala Tereza Zupet, njena mentorica je bila Petra Božič, na klavir pa je igrala Eva Zec. V avli Kulturnega centra Janeza Trdine pa je bilo po dogodku prijetno druženje ob izbrani jedači in pijači.

Fotografija: Marko Klinc

Zbral in pripravil: Franci Koncilija