Arhivi Kategorije: Zgodilo se je

PESNIKOVANJE OB LIKOVNIH DELIH

Pesnik Smiljan Trobiš, član našega društva, je pred kratkim pri založbi Špes izdal novo pesniško zbirko Prelivi slik, besed in oblik. V knjigi so zbrane vse tiste njegove pesmi, ki so nastale ob slikarskih in kiparskih stvaritvah na likovnih kolonijah, ob drugih priložnostnih likovnih dogodkih in projektih.

Več kot osemdeset zbranih pesmi je razvrščenih v enajst poglavij. V prvih osmih so kronološko predstavljene pesmi, ki so nastale na različnih likovnih in kiparskih kolonijah, v devetem poglavju so zbrane pesmi, nastale za likovni projekt slikarke Jožice Škof Ko nebo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo, deseto in enajsto poglavje pa prinašata pesmi, ki jih je pesnik ustvaril za umetniška koledarja Galerije Škof. Pesniški del knjige zaključuje pesem, z akrostihom posvečena slikarki in kiparki Jožici Škof ob 25. letnici tvornega prijateljstva in sodelovanja s pesnikom. Zanimivo je, da ima več pesmi v knjigi akrostih z imenom posameznega likovnika, s čimer pesnik dodatno počasti in kliče bralcu v vednost ne zgolj poetizacije likovne stvaritve, ampak tudi njenega ustvarjalca.

Ker gre za specifične pesmi, tesno povezane z likovnimi deli, se zdi samoumevno, da bi bile ob pesmih nujen sestavni del knjige tudi reprodukcije likovnih stvaritev, a je žal likovna oprema omejena na 36 barvnih reprodukcij izbranih del udeležencev likovnih kolonij in članov Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpta. Izbor je pripravila Jožica Škof.

Izbranemu pesniškemu in likovnemu gradivu v knjigi so dodana spremna besedila, ki so jih prispevali Jože Bartolj, Nataša Petrov in Jožef Matijevič ter pismo Demetra Bitenca.

S pesniško zbirko Prelivi slik, besed in oblik se izjemno obsežen pesniški opus novomeškega literarnega ustvarjalca Smiljana Trobiša knjižno zaokrožuje s pesmimi, katerih značilnost je, da jim za osnovni motiv in pesniški vzgib ne služi pesnikova lastna doživljajska, izkustvena in duhovna pokrajina, ampak ob nji likovna dela ljubiteljskih in drugih ustvarjalcev. Gre za nekakšno pesniško interpretacijo likovnih del, hkrati ob tem pa za širjenje obzorij siceršnjega Trobiševega pesniškega sveta.

Trobiš s tovrstnim pesnjenjem sicer ni nekaj izrazito posebnega in samosvojega, saj je v slovenskem pesniškem izročilu mogoče zaslediti posamične pesmi in celo zaokrožene pesniške cikle, nastale ob navdihu, izvirajočim iz likovnih umetnin, gotovo pa je eden tistih redkih slovenskih pesnikov, za katere lahko zapišemo, da se tega ustvarjanja lotevajo redno in načrtno. Med njimi s svojima dvema pesniškima zbirkama, Oznanjenje pogleda in Otoki sanj, izstopa tudi dr. Milček Komelj, predsednik našega društva.

Milan Markelj

Naš član prof. dr. Miha Japelj prejel priznanje prometej znanosti

Pred dobrim tednom so na slavnostni akademiji Zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije v Prešernovi dvorani SAZU podelili priznanja za dosežke pri komuniciranju znanosti in o znanosti v preteklem letu. Slovenska znanstvena fundacija tako vsako leto počasti posameznike, ki so se v minulem letu odlikovali v kakovostni, jasni in strokovno neoporečni komunikaciji znanosti.

Med priznanji so že petnajstič podelili tudi priznanja prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, in sicer v štirih kategorijah.
Prometeja za življenjsko delo pri komuniciranju kemijske in farmacevtske znanosti in tehnologije v okviru Krkinih nagrad je prejel član našega društva, Novomeščan, kemik prof. dr. Miha Japelj, ki je h komuniciranju spodbujal mlade raziskovalce in tudi sam dokazoval, da je odličen in učinkovit promotor znanosti.

Med organizacijami je bila priznanja deležna tudi novomeška tovarna zdravil Krka.

Kulturno društvo Severina Šalija za prejeti priznanji iskreno čestita našemu članu prof. dr. Mihi Japlju in našemu najpomembnejšemu donatorju Krki, tovarni zdravil s predsednikom uprave in direktorjem Jožetom Colaričem na čelu!

(Vir: Delo)
Franci Koncilija

Edinost v različnosti

Vsako leto po vsem svetu na severni polobli med 18. in 25. januarjem poteka teden molitve za edinost kristjanov, na južni polobli pa obhajajo teden molitve okoli binkoštnega praznika, ki je tudi pomenljiv simbolični dan za edinost Cerkve.V Sloveniji pravimo temu dogodku kar ekumenski teden.

Letošnja središčna misel tega tedna je vzeta iz Stare zaveze: »Tvoja desnica, Gospod, je mogočna!«(2 Mz 15,6). To pesem pripisujejo Mojzesu in njegovi sestri Mirjam. Pobudo za obhajanje molitvenega tedna, ki na čudovit način pooseblja razsežnost edinosti v različnosti, je dal že pred 110 leti (1908) anglikanski redovnik p. Paul Wattson iz Marylanda v ZDA. Gradivo za teden molitve vsako leto skupaj pripravita Papeški svet za edinost in komisija Vera in cerkvena ureditev pri Svetovnem ekumenskem svetu Cerkva.

Ob zaključku tega tedna je bilo v sredo zvečer, 25. januarja 2018, v frančiškanski cerkvi v Novem mestu skupno ekumensko bogoslužje, na katerem so sodelovali novomeški katoliški duhovniki, paroh Srbske pravoslavne cerkve v Novem mestu Danijel Nikolić in pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja v Novem mestu dr. Daniel Brkič.

Uvodoma je zbrane vernike nagovoril župnik Marko Burger, predstavnik novomeške škofije za ekumenizem. Poudaril je, da vse kristjane s Kristusom povezuje krst in da pravi ekumenizem pomeni spoštovanje med brati in sestrami ne glede na njihovo veroizpoved. Frančiškan in gvardijan pater Tomaž Hočevar, ki je vodil somaševanje, pa je v homiliji izpostavil problem današnje družine v luči ekumenizma. Potegnil je paralelo o pomenu edinosti v družini z edinostjo v Cerkvi po darovih in sadovih Sv. Duha.
Uvod v očenaš je imel pastor dr. Daniel Brkič. Poudaril je, da smo vsi povabljeni k duhovnemu ekumenizmu, h globokemu spreobrnjenju srca, k ljubezni do vseh. Molitev očenaša prihaja direktno iz Očetovega srca, zato je očenaš molitev celokupne Cerkve. Vera v Boga, ki je Oče, vrača človeku sočloveka, kajti bližnji je najkrajša pot do Boga. Bog nas ljubi, če v to verjamemo ali pa ne. 

Za pozdrav miru je spregovoril paroh Danijel Nikolić. Življenje v miru je prepoznavni znak za ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobi. Žal ljudje danes živijo pod vtisom zla in smrti, pri tem pa kot da pozabljajo na Ljubezen, ki je Bog, ki vse ljudi povezuje. Zato je odrešenje človeštva možno samo v medsebojni ljubezni, v edinosti skupnosti z Bogom, ki je naša Pot, Resnica in Življenje, je še dodal paroh Nikolić.

Na koncu ekumenskega bogoslužja je spregovoril dekan dr. Silvester Fabijan, ki je vsem prinesel pozdrave škofa Andreja Glavana in se v njegovem imenu zahvalil za sodelovanje na ekumenskem bogoslužju z željo, da bi vsi neprestano živeli pristni ekumenizem medsebojnega spoštovanja in ljubezni v Kristusu.

Franci Koncilija

Hana Stupica razstavlja v galeriji Krka

Od 11. januarja je v galeriji Krka v Novem mestu na ogled razstava del ilustratorke Hane Stupica, ki predstavlja že tretjo generacijo ilustratork iz družine Stupica.

Pripravil: F. Koncilija

Tatjana Pregl Kobe in Hana Stupica

Na otvoritvi je spregovorila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe. V svojem nagovoru je poudarila, da je Hana Stupica nadarjena, iskriva in študijsko zagnana ilustratorka in oblikovalka. Vedno je rada risala živali. Čim bolj nenavadne so, tem bolj so ji pisane na kožo in toliko raje jih upodablja. Še posebej uživa v slikanju takih, ki jih prvič predstavlja. Rada riše tudi mačke, hrčke, pravzaprav vse živali. Sicer pa se Hana Stupica pri ilustriranju postopoma spoznava tudi s podobami ljudi. Najbolj jo pritegnejo starejši, katerih obrazi pričajo, da so že marsikaj izkusili. Največji risarski izziv pa ji pomenijo otroci. Morda tudi zato, ker jih ne želi izumetničiti. Poleg tega otroke vidi kot enakovredne člane družbe, ki jim ni treba olepševati realnosti. Ilustratorka Stupica včasih v svojih delih preseneti tudi s kakšnim manj ljubkim stvorom ali pošastjo, ki ji sede v zavest ob bolj ali manj primernih trenutkih…

Lani je Založba Miš izdala v slovenskem prevodu znamenite Schönwerthove pravljice, ilustriranje pa je zaupala Hani Stupica, ki so ji bili pravljični junaki dobesedno pisani na kožo, saj se je ilustriranja lotila s filigransko natančnostjo in pretanjenim posluhom za barve, ne da bi se pri tem odrekla dramatični drugačnosti upodobljenih junakov.

Razstava bo odprta do 2. februarja 2018.

Prvo srečanje v klubu Severina Šalija

Na pobudo gospe Marinke M. Miklič se je v petek, 5. januarja, zvečer v gostišču Jakše na Drski v Novem mestu zbralo okoli petnajst članov in simpatizerjev Kulturnega društva Severina Šalija na prvem srečanju v okviru društvenega kluba.

Pripravil : F. K, foto: MiM

Po uvodnem medsebojnem pozdravljanju in spoznavanju je namestnik predsednika Franci Koncilija vsem prisotnim pojasnil razloge za ustanovitev kluba, ki temeljijo na negovanju in poglabljanju medsebojnega spoštovanja in prijateljstva, hkrati pa bo to tudi priložnost za druženje in izmenjavo predlogov in pobud za poživitev dela društva, in podobno. V nadaljevanju je Koncilija dr. Janezu Gabrijelčiču voščil za življenjski jubilej in mu v imenu društva podaril najnovejšo knjigo V kamen vklesano, ki jo je s podporo KDSŠ izdala Marinka M. Miklič.

Dr. Janez Gabrijelčič je kot pobudnik in ustanovitelj Rastoče knjige, ki se uspešno širi po Sloveniji in v tujini, na kratko predstavil ta projekt, še posebej Deklico z Rastočo knjigo, ki deluje že osemnajst let, in njeno letošnje sporočilo. Poudaril je, da je Deklica živa in raste in je pravo izživetja slovenstva. Rastoča knjiga je posvečena predvsem mladim in vsem Slovencem, ki smo v duhu Brižinskih spomenikov in v Trubarjevem smislu tudi narod (rastoče) knjige. Na koncu je dr. Janez Gabrijelčič v imenu Deklice z rastočo knjigo poudaril, da udejanjajmo tisto, v kar resnično lahko verjamemo, udejanjajmo misli in besede ljubezni. Naj bo torej leto 2018 leto sejanja univerzalne ljubezni, polno miroljubnega, ustvarjalnega in pozitivnega sodelovanja!

Po »uradnem delu« srečanja so se ob odlični kulinariki in pijači razplamteli številni medsebojni pogovori med udeleženci, ki so bili enotnega mnenja, da klub Severina Šalija upravičeno zasluži svoj obstoj. Dogovorjeno je bilo, da v bodoče srečanje vseh ljudi dobre volje na ravni kluba vsak mesec na prvi petek zvečer.

Literarna umetnost nima univerzalne govorice

Na 5. Šalijevem večeru so v četrtek, 23. novembra, v Knjižnici Mirana Jarca pred maloštevilno publiko na zanimiv način predstavili zbornik z naslovom Kulturni svetniki in kanonizacija. Knjigo je že leta 2016 napisalo dvajset avtorjev z Novomeščanom dr. Marijanom Dovićem na čelu, ki je prispevke tudi uredil.

Pripravil: Franci Koncilija
Foto: Marko Klinc

Moderator pogovora, novomeški komparativist in umetnostni zgodovinar Iztok Hotko, je najprej pozval urednika knjige izr. prof. dr. Marijana Dovića z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani, naj udeležencem za lažje razumevanje zahtevnega predavanja razloži osnovne strokovne pojme. Urednik je pojasnil, kaj je sploh bistvo kulturnih svetnikov in njihove kanonizacije. Avtorji zbornika so namreč raziskovali dogodke po smrti najrazličnejših nacionalnih literarnih velikanov s posebnim poudarkom kanonizacije na področju literature in umetnosti – še posebej v poznem 19. stoletju, ko je v Evropi nastopila prava epidemija slavljenja velikih mož kulture, vključno z izgradnjo monumentalnih spomenikov.

Preberi več Literarna umetnost nima univerzalne govorice

TINCA STEGOVEC IN RASTOČA KNJIGA

Semiška Rastoča knjiga je zrasla za še eno knjigo

V vitrini Rastoče knjige v Kulturnem centru v Semiču se je knjigi črnomaljskega zgodovinarja Janeza Weissa Semič in Semenič – plemiški rodbini Metliškega (od 14. do 18. stol.) letos pridružila zajetna knjiga Prvih 500. Knjigo, ki je izšla v Cambridgeu v Veliki Britaniji, s Semičem povezuje to, da je v njej omenjena umetnica Tinca Stegovec.

Akademsko slikarko, grafičarko, pedagoginjo in svetovljanko Tinco Stegovec imajo Semičani kar za svojo. Rodila se je namreč pred 90 leti na Planini pod Mirno goro, kjer je sicer živela le nekaj mesecev, a ima ves čas v svoji zavesti, da ji je zibelka stekla v Beli krajini in je z njo tudi duhovno povezana (denimo, med njenimi priljubljenimi pesniki je bil Oton Župančič). Potrditev tega je tudi donacija 56 grafik, ki jih je leta 2015 podarila Belokranjskemu muzeju.

O njenem delu in osebnosti ter o pomenu Rastoče knjige je na slovesnosti 16. novembra govoril akademik prof. dr. Milček Komelj, predsednik našega društva. Njegov govor je vsekakor vredno prebrati (preberi!).

Ob teh priložnosti so v zgornji avli semiškega Kulturnega centra odprli razstavo Stegovčinih 26 grafik iz njene donacije Belokranjskemu muzeju.

KNJIŽNA REDKOST RESTAVRIRANA

Knjigo jezikoslovca Franca Miklošiča, ki jo hrani novomeška Knjižnica Mirana Jarca, so digitalizirali in restavrirali. Tako je knjižna redkost trajno ohranjena in zavarovana pred propadanjem.

Pripravil: Milan Markelj

Za letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic so v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu ob drugih dogodkih in prireditvah pripravili tudi predstavitev restavrirane knjižne redkosti, s katero se ponaša njihov oddelek posebnih zbirk. Gre za Kratkij slovar’ šesti slavjanskih jazykov iz leta 1885, katerega glavni redaktor je bil Franc Miklošič. Knjigo sta novomeški knjižnici leta 2001 darovali Bosilka Zupančič in Bogdana Cibic iz Novega mesta, hčerki prof. Milana Jovanoviča, ki je knjigo najverjetneje dobil v času svojega študija v Gradcu.

Ker je bila knjiga precej poškodovana, še posebej v hrbtišču, so jo v letošnjem letu najprej digitalizirali, nato pa so jo predali v roke strokovnjakov Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije, ki so poskrbeli za njeno obnovo. Slovar je zdaj javnosti zlahka dostopen v digitalni obliki, izvirnik pa je strokovno obnovljen in varno shranjen še za mnogo let, saj ob digitalni kopiji ni potrebe po jemanju te knjižne redkost v roke.

V uvodnem delu predstavitve je dr. Alenka Šivic Dular, zaslužna profesorica slavistike, spregovorila o delu slovenskega jezikoslovca Franca Miklošiča in njegovih naslednikov, predvsem o Novomeščanih, Rajku Nahtigalu in Ivanu Koštialu ob 140. obletnici njunega rojstva, pri tem pa posebej opozorila na bogato Koštialovo člankarsko dediščino. Koštial je namreč v različnih revijah objavil okrog 140 strokovnih člankov, ki čakajo na bibliotekarsko obdelavo in na digitalizacijo. Oboje je pravzaprav kulturni dolg novomeške knjižnice oziroma kar novomeške občine.

Dr. Jedert Vodopivec Tomažič, vodja Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije, je v nadaljevanju večera najprej spregovorila o knjigi kot predmetu, o zgodovini in vrstah knjig, o knjigah v arhivih, o definiciji knjige in o mehkih in trdih vezavah, nato pa predstavila restavratorski poseg na knjigi. Glavnino dela so zahtevali poškodovano hrbtišče in listi, natrgani na mestu vezave; vse to je bilo opravljeno ročno, pri čemer so za vsak list knjige porabili eno do dve uri dela. Pri restavriranju so se odločili, da ohranijo izvorno mehko vezavo, v kakršni so v času natisa tega slovarja tiskarji pošiljali knjige naročnikom, ti pa so jih dajali prevezati v trajnejšo in imenitnejšo trdo vezavo. Restavratorji so tudi izdelali zaščitno škatlo, v kateri je zdaj slovar shranjen.

STOLETNICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE

Okrogla miza ob stoletnici oktobrske boljševiške revolucije v Rusiji.

Pripravil: Franci Koncilija

Okroglo mizo v prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je 11. novembra pripravilo Društvo Slovenija-Rusija v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto. Gostje so bili prof. dr. Anton Bebler, politolog in diplomat, ter zgodovinarja Novomeščan dr. Aleš Gabrič in Mariborčan dr. Jure Gašparič. Okoli 80 udeležencev je z zanimanjem prisluhnilo predavateljem, ki so analitično in brez olepševanja in mitologije predstavili razloge za nastanek krvave revolucije z drastičnimi posledicami za življenje v Evropi in v svetu. Na koncu domala dve uri trajajoče okrogle mize je direktor knjižnice Borut Novak vsem trem gostom podaril knjigo Karla Bačerja Iz Dolenjske preteklosti.

V Bunčevem Slovarju tujk je beseda revolucija, ki je latinskega izvora, razložena kot vstaja, nasilen državni prevrat, korenita sprememba družbenega reda, zlasti njegovih gospodarskih temeljev in lastninskih odnosov. V zgodovini poznamo vrsto revolucij, ki so bile večinoma zelo krvave. Navedel bom samo najpomembnejše zadnjih 200 let; meščanska revolucija v Franciji 1789. leta, marčna revolucija 1848 in leta 1917 oktobrska revolucija (proletarska) v Rusiji, ki ji je sledila tudi revolucija (komunistična) v Sloveniji (1941–1945).

Dr. Aleš Gabrič je predstavil bistvo vsake revolucije, ki jo generirajo socialne krivice in nezadovoljstvo množic, ki v večini primerov nasilno zahtevajo spremembe itd. Lenin je bil pragmatik in je dobro vedel, kaj hočejo ljudje – zemljo in oblast! Ljudje so v boljševikih videli rešitelje iz stisk, želeli so svet socialne pravičnosti, volilno pravico žensk, odpravo zasebne lastnine in privilegijev, propad svetovnega kapitalističnega imperializma, teror proti pravoslavni cerkvi in religiji sploh, brezrazredno družbo, skratka zahtevali so Rusijo, ki bo iz zaostale agrarne postala razvita industrijska država, pa čeprav preko trupel. Zanimivo je, da je boljševiška revolucija izdala tudi odlok o miru, ki pa ni bil še nikoli dosežen. Dr. Anton Bebler pa je poudaril, da se v noči od 25. na 26. oktober (po pravoslavnem koledarju) praktično ni zgodilo popolnoma nič. Streli iz križarke Aurora so samo naznanili, da je bila zamenjana vlada in da so oblast v Rusiji prevzeli boljševiki, Lenin pa je bil takrat še vedno v Švici: malo je manjkalo, pa bi se mu revolucija izmuznila iz kontrole.

Nobenega dvoma ni, da je ruska boljševistična revolucija povzročila drastične posledice v Evropi in v svetu. Politični zemljevid se je popolnoma spremenil. Kmalu se je pojavilo okoli 15 komunističnih držav, med njimi tudi Kitajska, Vietnam, Kuba, Severna Koreja, po drugi svetovni vojni tudi Titova Jugoslavija. Nastala je blokovska razdelitev sveta in hladna vojna, svet pa je bil v stalni nevarnosti pred začetkom tretje svetovne – jedrske vojne. Velika socialistična revolucija v Rusiji je spreminjala svet in človeka na osnovi planskega gospodarstva in dialektičnega materializma kot ideologije in filozofije komunizma, razvoj komunizma po svetu pa je prevzela in nadzorovala Komunistična internacionala v Moskvi.

Pred drugo svetovno vojno je bila jugoslovanska komunistična stranka (KPJ) prepovedana, zato so se njeni privrženci šolali v Rusiji, tudi Josip Broz, ki je bil politični emigrant in je marljivo »čistil« svoje nasprotnike. Tako je bila komunistična stranka ob izbruhu vojne v Jugoslaviji leta 1941 bolj kot vse meščanske stranke usposobljena za talno delovanje in za dokončen nasilen prevzem oblasti.

Velika oktobrska revolucija je ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja z demokratičnimi spremembami v državah nekdanjega socialističnega bloka, krvavim razpadom Jugoslavije in razpadom Sovjetske zveze dokončno izgubila ves svoj sijaj in privlačnost.

PRIZNANJE DOLENJSKIM AVTORJEM

Trije dolenjski avtorji med nominiranci za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2016

Pripravila: Marinka M. Miklič

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in revija Mentor razpišeta vsako leto natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo. Na natečaj se lahko prijavijo avtorji oziroma samozaložniki, ki so izvirne knjige izdali sami z lastnim financiranjem ali pa so s pomočjo podpornikov krili stroške tiska.

Na razpis, ki je bil odprt od januarja do aprila letošnjega leta, je prispelo 45 knjig 35 avtorjev, največ proznih knjig in pesniških zbirk in pet knjig za otroke. Komisija, ki sta jo sestavljala Goran Gluvić, pisatelj in dramaturg, ter Barbara Rigler, svetovalka za literarno dejavnost, je v obrazložitvi zapisala, da je bil letos izbor precej težji, saj je bila bera prijavljenih knjig na izredno visoki ravni s kvalitetno vsebino in premišljeno oblikovanostjo.

Za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2016 je komisija nominirala tri pesniške zbirke in pet proznih del, med njimi kar tri knjige dolenjskih avtorjev, in sicer: Podobice krhanja Milana Marklja, Fatamorgazičnosti Jožeta Simčiča in Bili so hudi, a tudi lepi časi Maksa Starca. Vse tri knjige je uredil, oblikoval in pripravil za tisk naš član Milan Markelj.

Za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2016 med proznimi besedili za odrasle in otroke je komisija izbrala knjigo Damjana Jensterleta Porcelanasti človek, med pesniškimi zbirkami pa Dušana Marolta Doživetja naseljenosti.