Arhivi Kategorije: Zanimivosti

Kritiško sito Milanu Jesihu

 Društvo slovenskih literarnih kritikov iz Ljubljane je v drugi polovici aprila 2018 podelilo nagrado kritiško sito za najboljše literarno delo slovenskega avtorja za leto 2017. Nagrado je prejel Milan Jesih, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec, za pesniško zbirko Maršal.

Dobitnika so razglasili v okviru slovenskih dnevov knjige. Posebne utemeljitve niso objavili, ker nagrajenca izberejo z glasovanjem. Poleg nagrajenca sta bila nominirana še Kristina Hočevar za zbirko Naval in Miklavž Komelj, sin predsednika našega društva, za Liebestad.

Jesihova pesniška zbirka Maršal vsebuje 88 pesmi v jambskem enajstercu, osredotočenih na eno osebo – maršala, ki pa ni Josip Broz Tito, ampak neki Ljubljančan. Pri založbi Beletrina, kjer so knjigo izdali, so zapisali: »Maršal v svoji mnogoterosti prejkone zavzema mesto človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih, liričnih in bizarnih najrazličnejših položajih.« V pogovoru po podelitvi nagrade je pesnik Milan Jesih dejal, da če sleherne pesmi niso potrebne posamezniku, so nujno potrebne človeštvu, še posebej v sedanjem času.

Franci Koncilija   (Vir: Primorske novice)

Svetovni dan Zemlje, onesnažene s plastiko

Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, nas vsako leto opominja, da si moramo vsi, vladne in nevladne institucije ter posamezniki, prizadevati za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Prenehajmo s plastičnim onesnaževanjem!«

Gre za resen okoljevarstveni problem. Evropska komisija je januarja letos predstavila evropsko strategijo za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko. V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Strategija za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko naslavlja enega pomembnih materialov za prehod na krožno gospodarstvo in evidentira težave EU industrij. Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja na ravni EU za prehod na krožno gospodarstvo in v tem oziru vse strateške dokumente, ki jih je pripravila Evropska komisija.

Morje je najbolj ogroženo

Kar 80 odstotkov vse proizvedene plastike plava ob obalah Tihega oceana, najbolj je ogrožena Avstralija, največji onesnaževalci morja s plastiko pa so Kitajska, Vietnam, Filipini, Indonezija in Šrilanka. Tudi mnogim ladjam velikankam je morje preprosto »kanta za smeti«! Po ocenah okoljskih strokovnjakov odprto morje kar kriči po zaščiti in ustreznih ukrepih, saj je 64 odstotkov svetovnega morja zunaj nacionalnih jurisdikcij in brez določil o zaščiti, zato ostaja odprto pereče vprašanje, kako obvarovati in upravljati biološko raznovrstnost odprtega morja.

Plastika je povsod

Ekologi v Organizaciji združenih narodov ugotavljajo, da se Zemlja dobesedno duši pod milijardami ton plastike, saj jo je bilo doslej proizvedene že več kot 9,1 milijarde ton. To pomeni, da bo ob sedanjem trendu do leta 2050 na Zemlji več kot 13 milijard ton odpadne plastike. Plastika je povsod: v oblačilih, v hiši, v avtomobilu, v igračah. V plastične vrečke dajemo vse mogoče proizvodne izdelke, potem pa jih zavržemo. Vsako leto v svetu uporabimo bilijon vrečk za enkratno uporabo, v Sloveniji vsak prebivalec vsako leto porabi 466 vrečk. V svetu vsako minuto pokupimo milijon plastenk. In jih seveda tudi zavržemo. Malokdo pomisli, da je plastika praktično nerazgradljiva. Plastenka bojda razpade šele po 450 letih, ribiška vrvica (laks) pa šele po 600 letih… Grozljivo!

Je rešitev encim, ki žre plastiko?

V zadnjem času so znanstveniki po naključju ustvarili mutanta encima, ki razgrajuje plastenke. To je zelo pomembno odkritje, s katerim bi lahko rešili svetovno krizo onesnaževanja s plastičnimi odpadki in tako omogočili popolno reciklažo plastike. Ko so pred kratkim na nekem smetišču odkrili bakterijo, ki se prehranjuje s plastiko, so hitro razodeli natančno zgradbo ključnega encima, ki ga ta bakterija proizvaja. Tako so nenamerno ustvarili molekulo, ki odlično razkraja polietilen tereftalat, surovino za izdelavo plastenk, je javnosti sporočil prof. John McGreehan z Univerze v Porthsmouthu v Veliki Britaniji.

(Viri: Ministrstvo za okolje in prostor, časnik Večer)

Pripravil: Franci Koncilija

Sobivamo – kakovostno bivanje v starosti

V Novem mestu so v Večgeneracijskem centru Hiša sožitja odprli Info točko Sobivamo, ki bo ponujala možnost, da obiskovalci na enem mestu pridobijo informacije o možnostih sobivanja, zagotavljanja bolj prijaznega bivalnega okolja ali vzpostavljanja sobivalnih skupnosti.

Starejši namreč potrebujejo nove rešitve za kakovostno bivanje, predvsem za čas bivanja med svojim domom in domom za starejše. Ministrstvo za okolje in prostor je, skupaj s partnerji projekta Sobivamo, v zadnjih mesecih po vseh mestnih občinah predstavljalo možnosti kakovostnega bivanja starejših. Med njimi tudi sobivanje, ki je v tujini že zelo razširjeno. Sobivanje več starejših oseb nudi ustrezno kakovost življenja, saj niža življenjske stroške, širi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila.

Ključni cilj projekta Sobivamo je izboljšati pogoje bivanja za starejše, ki še lahko sami skrbijo zase. V srečanjih, ki so bila znotraj projekta izvedena v 11 mestnih občinah, so ugotovili, da so za marsikoga njihovi bivanjski prostori preveliki in s tem so povezani visoki stroški. Na drugi strani pa se pojavlja osamljenost tistih, ki sami živijo v prevelikih stanovanjih ali hišah. »Sobivanje, ki je lahko medgeneracijsko ali pa znotraj iste generacije, nedvomno ponuja možnosti, da se takšne ovire premagajo,« je na otvoritvi poudarila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Milka Eržek, podpredsednica Društva upokojencev Novo mesto, je pozdravila otvoritev info točke in dodala, da si resnično želijo dobrega sodelovanja, saj na Dolenjskem obstajajo potrebe po kakovostnejšem bivanju starejših. Starejši bodo, po njenih besedah, veseli nove možnosti informiranja in širitve možnosti za dvig kakovosti njihovega življenja.

Po uradni otvoritvi info točke se je ministrica Irena Majcen pogovarjala o konkretnih izzivih, s katerimi se soočajo posamezniki. Udeleženci pa so imeli možnost dobiti nasvet tudi pri strokovni sodelavki Zveze društev upokojencev Slovenije Alenki Ogrin, ki se s tematiko sobivanja ukvarja že vrsto let, mag. Marjanu Remcu, direktorju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Vesni Dragan, vodji stanovanjskega sektorja na Ministrstvu za okolje in prostor.

Na spletni strani projekta Sobivamo (glej stran) je na voljo tudi spletna točka, kjer so zbrane vse informacije, prav tako pa je tam možno, s pomočjo različnih obrazcev, oddati svoja vprašanja, želje, potrebe in zanimanja.

POGODBA

Tako je naslov kriminalnemu romanu priljubljene in uveljavljene novinarke Mojce Širok, dolgoletne poročevalke RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. Mojca Širok je knjigo predstavila v sproščenem pogovoru s Carmen L. Oven 10. aprila v Mladinski knjigi v Novem mestu.

Pred Pogodbo je napisala tri knjige: prva je Zadnji rimski cesar, v kateri predstavlja Silvija Berlusconija, v drugi knjigi Oblast brez obraza odkriva zapletene tančice italijanske politike in mafije, v tretji knjigi Od Benedikta do Frančiška pa predstavlja zadnja dva papeža. Pogodba je njena četrta, vendar prva leposlovna knjiga. Gre za kriminalni roman, napisan v sočnem in tekočem jeziku, v katerem bralca ob močnih likih, živih dialogih in nepredvidljivih zapletih odpelje v osrčje mafijskega dogajanja. Zgodba, ki se začne s krutim umorom odvetnika v Palermu na jugu Italije, je popolnoma izmišljena, a temelji na resničnih dogodkih. Dogajanje se zgodi v treh dneh, vsak dan pa je opisan v sedemnajstih poglavjih. Zgoščeno žanrsko pisanje zadrži bralca v napetosti od prvega do zadnjega stavka. Zato ni čudno, da je avtorica proti koncu romana bralski fokus iz intimnih človeških zgodb pretanjeno razširila na skorumpirano družbo.  Kritiki menijo, da je na tej ravni roman možno primerjati z razmerami v Sloveniji. Širokova je še poudarila, da zaradi knjige nima težav z italijansko, še manj s slovensko mafijo in da je pri pisanju niso zanimala  kriminalna dejanja, ampak predvsem posledice takšnih dejanj na ljudi. Problem mafije je, da človeška življenja uravnava nekdo drug, ne pa ljudje sami.

Večer z Mojco Širok, ki se ga je udeležilo okoli trideset ljudi, je potekal izredno  sproščeno, saj je znala pisateljica z odgovori spontano ustvariti zanimivo, na trenutke pa tudi humorno vzdušje, kar so poslušalci nagradili s ploskanjem. Mojca Širok je na koncu pogovora poudarila, da se zaveda zahtevnosti današnjih bralcev, zato jih ni mogoče pretentati s cenenimi puhlicami. Mojca Širok je s knjigo Pogodba zmagala na literarnem natečaju za knjižno nagrado modra ptica.

Besedilo in foto: Franci  Koncilija

PIONIRKE SLOVENSKE ARHITEKTURE

V arhitekturni galeriji Dessa v Ljubljani je že od 5. marca 2018 odprta zanimiva tretja arhitekturna razstava V ospredje III. : pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki sta jo v sodelovanju z galerijo DESSA pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Na razstavi so predstavljena dela desetih diplomantk znanih arhitektov Jožeta Plečnika, Eda Mihevca in Edvarda Ravnikarja.

Namen razstave je predstaviti strokovni in širši javnosti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki jo je soustvarilo osem slovenskih žensk, drugi dve pa sta bili rojeni v Beogradu in v Zagrebu. Njihova strokovna dejavnost je bila na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture, urbanizma in gradbeništva, torej v poklicih, ki so oziroma veljajo za tradicionalno moške.

Beograjčanka Carmen Jež Gala (1925 – 1965) se je uveljavila na področju železnih konstrukcij, športnih objektov in mostov, kjer izstopata smučarska skakalnica v Zgornji Šiški in tribuna FD športnega objekta v Šiški.

Staša Blažič Gjura (1929 – 2014) je v času poklicne kariere je njena ustvarjalnost postala najbolj prepoznavna na področju starih kulturnih spomenikov, kot so: stiški dvorec, Plečnikove Žale, Plečenikova tržnica, Grad Bogenšperk, graščina Dol pri Domžalah, grad Kodeljevo in grad Fužine v Ljubljani, kjer je danes arhitekturni muzej.

Milica Detoni (1926 – 1961) pa se je uveljavila s svojim strokovnim delom pred vsem na Dolenjskem. Sodelovala je pri obnovi sledečih gradov; Otočec, Stari grad in Jurčičevo rojstno hišo na Muljavi, ter spomenik ženskim demonstracijam leta 1943 na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Zagrebčanka Ljerka Finžgar (1937) se je pretežno ukvarjala z oblikovanjem pohištva in je sodelovala s takratno tovarno Meblo iz Nove Gorice.

Metka Vrhunc (1939) je oblikovala tekstil in raziskovala lastnosti usnja. Njena kolekcija imenovana Popek je bila nagrajena s častno pohvalo BIO 15. Leta 1979 pa je za svoje delo prejela nagrado Prešernovega sklada.

Nataša Štupar Šumi, roj. Suhadolc (1927) pa je obnavljala gradove na Primorskem, kot so Rihemberk pri Braniku, Vogrsko pri Renčah in Štanjel pod vodstvom Marijana Zadnikarja, Naceta Šumija in drugih. Zelo uspešno pa je sodelovala pri obnovi Škrateljnove hiše pri Divači iz 17. stoletja, kjer sedaj deluje Muzej slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Špela Valentinčič Jurkovič (1931) je ena izmed najuspešnejših slovenskih konzervatork, kjer je še posebno prepoznavna po ohranjanju Dolenjske kulturne dediščine in gradov, kot so: Hmeljnik, Turjak, Smlednik, Mokrice, Soteska, Stari grad, Žužemberk, Višnja Gora, Goričane in Polhov Gradec. Za obnovo slednjega pa je leta 1994 prejela Steletovo priznanje.

Bibijana (Biba) Bertok (1941) se je v svojem življenju ukvarjala pretežno z oblikovanjem otroškega pohištva v sodelovanju Tovarne lesne galanterije v Rimskih Toplicah.

Ksenija Šetina Grum (1925) je izdelovala načrte za izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadnih voda. Tako je izdelala načrte za sledeče čistilne naprave: V Škofji Loki, Ajdovščini, Grosuplju, Novem mestu, Jesenicah, Kopru in skupne čistilne naprave za odpadne vode v Domžalah in v Kamniku.

Marija Vovk (1931) je arhitektura študirala tudi na Finskem, kjer se je srečala s povsem novimi humanimi in socialnimi razsežnostmi. Pod vplivom švedskih kolegov pa se je kasneje usmerila v študij barvnih poslikav pročelji stavb, pred vsem v Ljubljani in v Splitu. 

Otvoritev odmevne razstave se je udeležilo vseh sedem še živečih umetnic, razstava pa bo odprta do 19. aprila letos.

Pripravila: Milena Novak

Februarska reminiscenca na Prešerna

Ves mesec februar je bil in bo tako ali drugače v znamenju našega najpomembnejšega pesnika dr. Franceta Prešerna, ko 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan. Prvi sklep o podeljevanju Prešernovih nagrad je ljubljanski mestni svet sprejel že leta 1938, prve nagrade pa so bile podeljene naslednje leto. Po vojni, še leta 1945 je tudi predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta razglasilo ta dan za kulturni praznik, prve nagrade v socialistični Sloveniji pa so bile podeljene leta 1947. Od leta 1991 je ta praznik dela prost dan.

Preberi več Februarska reminiscenca na Prešerna

Razstava Ivan Cankar … in njegova pravica

V prvem preddverju Cankarjeva doma je od 15. januarja 2018 na ogled razstava, ki obiskovalcu daje vpogled v ustvarjanje velikega slovenskega literata Ivana Cankarja. V Cankarjevem letu (letos namreč mineva 100 let od njegove smrti) se bo zvrstilo še veliko dogodkov, ki bodo osvetlili pogled na življenje in delo slovenskega modernista.

Preberi več Razstava Ivan Cankar … in njegova pravica