Arhivi Kategorije: Zanimivosti

VLADO KRESLIN JE PREPEVAL V IZOLI

V soboto, 28. decembra 2019, je priljubljeni slovenski pevec in kantavtor, 66-letni Prekmurec Vlado Kreslin, koncertno leto 2019 končal in naslednje začel v Izoli na Obali. Nastop je imel z Malimi bogovi na izolski Lonki, 18. januarja 2020 pa je sam nastopil na že tradicionalnem januarskem večeru v ajdovski kavarni Ave. Predstavil je novi album Kaj naj ti prinesem, draga. Na njem novim pesmim delajo družbo že znane pesmi v novih priredbah.

    

Vlado Kreslin je album izdal pri domači družinski založbi in ga je že predstavil na treh drugih koncertih, med drugim tudi v Gallusovi dvorani v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zbirko enajstih skladb odpre naslovna pesem, po kateri se album tudi imenuje. Navdih zanjo je dobil Kreslin pri svojem glasbenem vzorniku Bobu Dylanu, pri skladbi »Boots of Spanish Leather« iz leta 1963. Kakor Bob Dylan tudi Kreslin ugotavlja, da je ljubezen samozadostna. Zato ni čudno, da se Kreslinova pesem izteče v toplino in svetlobo, ki poslušalca grejeta vse do izteka albuma …

                  

Vlado Kreslin je album izdal pri domači družinski založbi in ga je že predstavil na treh drugih koncertih, med drugim tudi v Gallusovi dvorani v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zbirko enajstih skladb odpre naslovna pesem, po kateri se album tudi imenuje. Navdih zanjo je dobil Kreslin pri svojem glasbenem vzorniku Bobu Dylanu, pri skladbi »Boots of Spanish Leather« iz leta 1963. Kakor Bob Dylan tudi Kreslin ugotavlja, da je ljubezen samozadostna. Zato ni čudno, da se Kreslinova pesem izteče v toplino in svetlobo, ki poslušalca grejeta vse do izteka albuma …

Na koncertnem večeru na Lonki v Izoli je najprej nastopil Vlado Kreslin z Malimi bogovi, zatem pa s svojim bendom še mladi Lean Kozlar Luigi, pevec in kantavtor iz Čežarjev nad Koprom. Številno občinstvo je bilo nad nastopajočimi tako navdušeno, da odličnega vzdušja ni mogel pokvariti niti izpad elektrike. S pesmijo »Vse se da« so vsi skupaj prepevali tudi brez električne napetosti.

Vir: Primorske novice, fotografije pa so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ESEJI O KRIŽU

Eseji o križu so popolna novost na področju slovenske esejistike. Gre za eseje, ki jih je napisal duhovnik Milan Knep. Eseji so zanimivi tako za verujoče kakor tudi za neverujoče; enim in drugim razbijajo številne predsodke in stereotipe o krščanstvu. Oceno knjige Eseji o križu sta napisala dr. David Movrin in dr. Kozma Ahačič.

Milan Knep

Dr. David Movrin je zapisal: Trideset esejev v zbirki Milana Knepa bralcem nehote prikliče v spomin tudi v slovenščini močno zakoreninjeni frazem »Kristusova leta«, ki pa v zadnjem času dobiva nov pomen. Sociologi na zahodu zaznavajo pojav, ki mu rečejo Jesus Year – kako skušajo ljudje okrog tridesetega svoje življenje zastaviti drugače, se navezati na nekaj globljega od vsakdanjika, se zasidrati v nečem, kar jih presega. Knepovi eseji so vedno zakoreninjeni v izročilu, v zelo natančnem branju svetopisemskih besedil.

Dr. David Movrin

O teh avtor, za katerim so študij teologije in desetletja duhovniške službe, piše s suverenostjo poznavalca, ki se giblje po domačem terenu. Toda pri interpretaciji si upa stopiti dlje, v esejistično diskusijo priteguje sodobno literaturo in filozofijo, pa tudi lastno izkušnjo, tako da se tisočletna besedila nenadoma pokažejo v novi luči, na trenutke boleče osebni.

Dr. Kozma Ahačič pa je v predgovoru zapisal: Milan Knep je trenutno eden vodilnih mislecev in premišljevalcev tiste smeri v slovenski katoliški skupnosti, ki se ji novih poudarkov papeža Frančiška ni bilo treba priučiti in jih po sili razmer pogojno sprejeti. Njegovo delovanje je bilo namreč že ves čas usmerjeno k istemu cilju, k oblikovanju skupnosti intelektualcev, ki bi s čutom za sočloveka, za socialna ter okoljska vprašanja zunaj politike v novih časih s čim boljšim vpogledom v sodobne tehnološke tokove pomagali sooblikovati živo Cerkev.

Dr. Kozma Ahačič

Manj v institucionalnem in mnogo bolj v občestvenem smislu. Milan Knep predstavlja lik kristjana, ki ve, da ni ne boljši ne slabši od tistih, ki ne prihajajo v cerkev, in ki si zato zastavlja vprašanja, kot so: »Kakšen pomen ima vera, če ni nobene razlike med vernimi in nevernimi? Ali ni potem vseeno, ali verujem ali ne?« V svojih esejih načenja mnoge v tukajšnjem okolju skoraj nepričakovane teme. Razgalja odklone kapitalizma, vladavino bogatih, a hkrati ugotavlja, da je prepričanje o možnosti idealnega sistema zabloda. Prepričan je, da sekularni kulturi manjkajo prav dejanja, kjer se združita božje in človeško.

 Milan Knep pa v enem izmed teh razmišljanj ugotavlja: Z duhovnostjo se ne ukvarjam kot s sredstvom za odmik, nasprotno, duhovnost me vodi v žrelo sveta, v sredino arene, tja, kjer tečejo solze sreče, pogosto pa tudi solze žalosti …

Eseji o križu Milana Knepa človeka ne pustijo hladnega. V slovenskem prostoru bodo gotovo odmevali.

Vir: »Časnik, spletni magazin z mero« – https://www.casnik.si

Avtor: Igor Podbrežnik

 

 

PEDAGOG NOVOMEŠČAN IVO DOVIĆ, NAVDUŠUJE MLADE LJUBLJANČANE

Ivo Dović je že od mladosti naprej izredno spreten pri oblikovanju najrazličnejših materialov, s pomočjo katerih potem izdela marsikaj zanimivega in tudi praktičnega. Na ljubljanski osnovni šoli v Trnovem  poučuje tehnični pouk in otroci ga imajo izredno radi, srečen in zadovoljen pa je tudi on sam.

Na KDSŠ veseljem objavljamo priloženi prispevek.

V šoli so izdelali in preizkusili ‘žogozvočnik’, jadrnico in sup

Učitelj tehnike Ivan Dović v delavnici mlade navdušuje za reciklažo in delo z rokami. S stropa učilnice visi ‘žogozvočnik’, med delom učenci poslušajo glasbo, pa tudi Val 202!

Preberi več PEDAGOG NOVOMEŠČAN IVO DOVIĆ, NAVDUŠUJE MLADE LJUBLJANČANE

SLAKOV IN PAVČKOV MUZEJ POSTAJA STIČIŠČE KULTURE V MIRNI PEČI

Leta 2018 so v Mirni Peči odprli razstavo o življenju in glasbenem ustvarjalnem opusu ljudskega godca Lojzeta Slaka. Razstavo si je do sedaj ogledalo že več kot 15.000 obiskovalcev, ljubiteljev njegove glasbe. Občina in lokalna kulturna društva načrtujejo, da bodo leta 2023 v muzeju poleg Slakove razstave odprli tudi stalno razstavo rojaka in pesnika Toneta Pavčka.

     

SLAKOVA RAZSTAVA

Mirnopečani se dobro zavedajo, da omenjeni muzej ni običajen muzej. Dejstvo je, da pri Slakovi razstavi ne gre zgolj za ogled predmetov, fotografij in drugega materiala iz življenja svetovno znanega harmonikarja, ampak tudi za pravo doživetje Slakove glasbe. Obiskovalci se lahko na odru sami preizkusijo v igranju na »frajtonarico« in kašno Slakovo vižo tudi zaigrajo, za nameček pa lahko poskusijo še številne lokalne kulinarične dobrote. Vodja muzeja Ljudmila Bajc je še posebej ponosna, da jim je k sodelovanju uspelo pritegniti številna lokalna društva. Bajčeva še dodaja, da je njihov muzej postal turistični informacijski center. V Slakovi zbirki je okoli 580 predmetov, ki jih je njegova družina posodila muzeju za 30 let.

PAVČKOVA RAZSTAVA

V prihodnjih letih pa občina Mirna Peč načrtuje še en pomemben »muzejski« načrt, postavitev stalne razstave ustvarjalnega opusa rojaka in znamenitega pesnika Toneta Pavčka. Manjša spominska zbirka je trenutno že na ogled v bližnjem Šentjurju, pesnikovi rojstni vasi. Nataša Repnik iz občinske uprave Mirna Peč je povedala, da želijo razstavo o pesniku Tonetu Pavčku odpreti ob 95-letnici njegovega rojstva, ki bo septembra 2023. Gre za obsežno zapuščino: 600 osebnih predmetov, nagrad in priznanj, daril ter več kot 2.500 izvodov Pavčkovih knjig. Pri organiziranju vsebinske zasnove Pavčkove razstave občini strokovno veliko pomaga Dolenjski muzej iz Novega mesta.

 

ZAKLJUČEK

Slakov in Pavčkov muzej v Mirni Peči bo resnično velika pridobitev za poživitev in ohranjanje glasbene in literarne dediščine Dolenjske in širše.

Vir: Dnevnik, fotografije pa so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

V ITALIJI BO 2020 RAFAELOVO IN FELLINIJEVO LETO

V Rimu bodo ob 500. obletnici smrti znamenitega italijanskega renesančnega slikarja Raffaella Santija pripravili doslej najobsežnejšo razstavo njegovih del, leto 2020 pa bodo razglasili za Rafaelovo leto. Na razstavišču Scuderie Quirinale v Rimu bo na ogled okoli 100 Rafaelovih del, pri čemer jih bo okoli 40 posodila Galerija Uffizi iz Firenc.

Slikar Rafaelo Santi

Raffaello Santi se je rodil v Urbinu, delal pa je v Perugii, Firencah in nato še v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt v Vatikanu, kasneje pa glavni papežev svetovalec in nadzornik vseh starin v Rimu. Kot slikar je poznan po čistih formah, skrbno zasnovani klasični kompoziciji, svetlem, toplem koloritu ter po dostojanstvu in idealizirani lepoti figur in obrazov. Razstava bo na ogled od 5. marca do 2. junija 2020.

                

FEDERICO FELLINI (1920–1993)

Ob Rafaelu bo leto 2020 v Italiji zaznamovano še s številni dogodki, med drugimi tudi s 100. obletnico rojstva priljubljenega in slavnega filmskega režiserja Federica Fellinija, ki se je rodil 20. januarja 1920 v Riminiju.

     

 Federico Fellini

Razstavo o režiserjevem življenju in delu so poimenovali Fellini, nesmrtni genij in bo v Riminiju odprta do 15. marca 2020. Aprila jo bodo prestavili v rimski Palazzo Venezia, nato pa bo gostovala še v Los Angelesu, Moskvi in Berlinu. Najpomembnejša slovesnost bo ob Fellinijevi obletnici rojstva, 20. januarja 2020, v Riminiju.

Galerija Uffizi v Firencah

Fellinijeve zgodnje filme zaznamuje socialna kritičnost neorealizma, pozneje pa je v filme vključeval osebno perspektivo, ki jo je predstavljal z nadrealistično filmsko govorico. Fellini je prejel vrsto nagrad in priznanj na festivalih v Cannesu in Benetkah, štiri oskarje za tujejezični film ter oskarja za življenjsko delo.

Vir: Večer, fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

 

PAUL McCARTNEY: MANJ MESA, MANJ SEGREVANJA

Znameniti beatle Paul McCartney je že pred več kot desetimi leti v Evropskem parlamentu pozval Evropejce, naj jedo manj mesa in tako prispevajo kboju proti podnebnim spremembam. Svoj poziv je naslovil z geslom MEAT = LESS, oziroma »manj mesa, manj segrevanja!«.

   

Paul McCartney je v Bruslju predstavil idejo enega brezmesnega dneva v tednu. Ta bi moral postati nekaj tako samoumevnega kot uporaba hibridnih vozil ali recikliranje. Znano je, da je Paul McCartney že dolgo vegetarijanec, trdno pa je prepričan, da bi na ta način zmanjšali vpliv na segrevanje ozračja. Znanega beatla zelo podpira Indijec dr. RajendraPachauri, predsednik Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki je leta 2007 skupaj z Alom Gorom prejel Nobelovo nagrado za mir.

Proizvodnja mesa na svetu je namreč odgovorna za nič manj kot 18 odstotkov vseh toplogrednih emisij. Visoka poraba mesa pa nima le negativnih učinkov na podnebje in biološko raznovrstnost, ampak je škodljiva tudi za naše zdravje, saj zvišuje tveganje za bolezni srca in ožilja, debelost, diabetes in druge bolezni preobilja. Pachauri in McCartney opozarjata tudi lokalne oblasti, ki lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju porabe mesa. Najbolj viden je primer mesta Gent v Belgiji, kjer so v številnih restavracijah in celo v šolah uvedli en vegetarijanski dan v tednu. Podobne projekte so uvedli še v Baltimoru v ZDA, Sao Paolu v Braziliji in drugod. Takratni predsednik Evropskega parlamenta JerzyBuzek je zamisel in pobudo o dnevu brez mesa podprl in označil kot dobro terob tem parafraziral znani napev Beatlov: »Herecomesthesun, andwemust make sure it’sallright!« oziroma »Sonce prihaja, poskrbimo, da ga bomo vedno veseli«.

A PROPOS:

Krščanske veroizpovedi nimajo težav s pretiranim uživanjem mesa. V prvih krščanskih skupnostih dobi post novo razsežnost. Posnemali so Kristusov 40-dnevni post v puščavi (Mt 4,4), v spomin na Kristusovo smrt na križu pa že tisočletja velja zdržek od mesnih jedi ob petkih. Globoko verni kristjani pa se postijo tudi ob sredah, zato ne potrebujejo nasvetov Paula McCartneyja in RajendrePachaurija, ki na novo izumljata smodnik! Škoda, da se tega drži vedno manj kristjanov!

Vir: Večer, fotografije so s spleta.

Zbral: Franci Koncilija

 

SLOVENSKO-HRVAŠKI VESELI DECEMBER V METLIKI

V okviru Hrvaškega kulturnega združenja smo v petek, 13. decembra 2019, v metliškem Kulturnem domu pripravili koncert, ki smo ga poimenovali Pesem ne pozna meja. Že sedmo leto zapored se sredi decembra ljubitelji glasbe in kulture srečujemo s slovenskimi in hrvaškimi prijatelji iz številnih društev. Tako je bilo tudi lansko leto. Ob nastopu VS Hrvaškega pletera smo gostili še domači MKD Ivan Navratil, TS Klasje iz Novega mesta ter pevski zbor »Cantabille« z Osnovne šole Metlika.

    

Občini Metlika smo zelo hvaležni, da nam vsakokrat ponudi prostor v Kulturnem domu, kjer skupaj s številnimi nastopajočimi in obiskovalci pripravimo zanimiv, prijeten in lepo doživet decembrski predpraznični večer.

Pripravil: Vladimir Pobezin, predsednik združenja.

Dragi moji!

Največkrat se razveselim praznikov, jubilejev in priložnostnih slovesnosti, razveselim zato, ker me povezujejo z mojimi sorodniki, mladostnimi sošolci, študentskimi kolegi, nekdanjimi in sedanjimi sodelavci, someščani in krajani v mojem okolju pa tudi v oddaljenih državah in celinah. Vsako leto z veseljem prebiram čestitke v katerih me seznanjate s svojimi zanimivimi pogledi na današnji svet, s svojimi radostmi in slabostmi, uspehi, porazi in željami.

Tudi s temi sporočili bogatim svoje vedenje o naši družbi, spremljam in spoznavam dolgoročne pozitivne in negativne trende v življenju in delu ljudi v moji domovini in v svetu, iščem nove poti, lahko kritično ocenjujem dejanja in spodbujam ter pomagam izboljševati blaginjo večine čeprav sem samo neznatna kapljica v morju potreb.

Verjamem, da se vsi, ki boste prebrali tole sporočilo, z menoj veselite prazničnih dni, mislite enako, delujete pozitivno, ste optimisti in ustvarjalci in mnogo bolj od mene bogatite ta naš lep in edinstven svet. Torej veselimo se, mlada nam je duša…(gaudeamus igitur…) Pa srečno na poti v želeno prihodnost!

Joža Miklič, Novo mesto, 24.12.2019

V PETEK, 20. DECEMBRA JE BIL SVETOVNI DAN ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI

Generalna skupščina OZN je 20. decembra 2005 razglasila za svetovni dan človeške solidarnosti. Z deklaracijo je definirala solidarnost kot temeljno in univerzalno vrednoto, ki bi morala vladati v medčloveških odnosih v 21. Stoletju, dan solidarnosti pa mednarodno skupnost opominja, da je svet ranljiv in da veliko njegovih prebivalcev živi v stiski, pomanjkanju in revščini.

     

Tudi v Sloveniji živi zadnja leta, v času zaostrenih gospodarskih razmer in svetovnih ekonomsko-finančnih kriz, vedno več ljudi, ki so izčrpani zaradi pomanjkanja človeških dobrin. Vsaka ravnodušnost do siromaštva je zato nezaslišana sramota današnjega trenutka. To še posebej velja za upokojence – nekateri so že na robu preživetja, zato jim moramo pomagati po svojih močeh.

Francoski filozof Pascal Bruckner v svoji knjigi Beda blagostanja kritično obravnava sodobno civilizacijo, v kateri kljub splošnemu razpadu vrednot, sistemov in ideologij obstaja ena sama vrednota, vrednota ekonomije, ki pa človeštva ne osvobaja od revščine, ampak jo samo še poglablja. Tako neke sprejemljive in primerne socialne varnosti že dolgo ni. Današnja človeška družba deluje samo še po sistemu »daj – dam«, ki neusmiljeno in brutalno izkorišča vse ljudi. Pridobitništvo domala po božje spoštuje in malikuje samo še kapital, ljudje pri tem sploh niso pomembni. Beseda solidarnost je preprosto izginila iz besednjaka medčloveških odnosov. To so kruta dejstva!

  

Vendar lahko ta svet spremenijo samo še srčni ljudje, ki verjamejo v moč delati dobro, v smisel življenja, v človeško dobroto, ki še obstaja in tako zelo osrečuje ljudi v pomanjkanju. Pomembno je, da se zavedamo, da se solidarnost ne zgodi kar sama po sebi. Za solidarnost se moramo odločiti, v svoji notranjosti, v svojem srcu! Zato mora uresničevanje solidarnosti v najširšem smislu postati način našega bivanja! Čas je že, da se začnemo zavedati, da je odsotnost socialne odgovornosti do naših bližnjih, ki živijo v pomanjkanju in celo v revščini, nezaslišan zločin! Postanimo civilizacija, ki bo negovala v svoji okolici pristno socialno občutljivost, ki bo ljudem vrnila samozaupanje, zadovoljstvo in veselje do življenja! Verjemite, ni težko, samo začeti moramo!

   

Solidarnost je izključno vprašanje naše notranje odločitve! Ja, pa še to. Ne pozabite nekomu, ki ga imate radi, v teh prazničnih dneh, podariti nasmeh, to dela čudeže!

Fotografije so s spleta.

Pripravil: Franci Koncilija

 

VESELI DECEMBER? Ne, hvala lepa!

Bil sem v zmoti, ko sem konec novembra mislil, da so se številne ameriške potrošniške razvade in prevare, ki se že desetletje dolgo uspešno ukoreninjajo v slovensko kulturo in jezik, hkrati pa so našemu načinu bivanja neznansko tuje, na neki način izčrpale. Srečno smo preživeli noč čarovnic (Halloween) in apokaliptično prizorišče petstotih (500) hudičev, ki so konec novembra v Goričanah pri Medvodah ustrahovali mlado in staro. V petek, 29. novembra, pa smo bili povsod po svetu priče norosti črnega petka, nakupovalne mrzlice čredno usmerjenih ljudi. Pravo nasprotje temu pohotnemu potrošniškemu razvratu pa predstavlja priljubljeni župnik iz Bohinja, prava vlogerska in blogerska zvezda, ki se v živo pogovarja z mladimi o srčni toplini praznikov in življenja. Pa se zapleta tudi župniku, ki ima nedvomno dobre namene.

   

Kultura vlogerjev ali youtuberjev se pospešeno razvija in spreminja tudi pri nas. Če v vlogu govoriš slovensko, ne boš prišel daleč. Če angleščino govoriš brez naglasa in imaš kaj zanimivega pokazati, so možnosti večje.  Američani znajo tudi vloganje pripeljati do potrošniškega absurda. Youtube je že pred kratkim drastično spremenil pravila, ki bodo še kako vplivala na zaslužke.

  

To pa še ni vse. Po vseh večjih slovenskih mestih so se v nedeljo, 1. decembra, uradno začele prireditve, ki jih povsod imenujejo veseli december in med katere sodijo tudi razkošne okrasitve z lučkami v mestnih središčih. Marsikje pa te dni mrzlično hitijo tudi s postavljanjem drsališč na prostem, kjer na umetnem ledu mladi komajda lahko drsajo, saj je plastični led za to popolnoma neprimeren. Mrgoli tudi najrazličnejših festivalov, kjer brez naslovov v angleškem jeziku Slovenci ne bi razumeli, kaj jim organizatorji želijo predstaviti. Naj naštejem samo nekatere: v Ljubljani so imeli Cellofest 2019, filmski festival Liffe 2019, festival Grounded na Metelkovi, pa dobrodelni bazar v Grand hotelu Union, Zombi apokalipso v sklopu Halloween festivala v Orehovem gaju, Jazz paradise na Bavarskem dvoru, pa še veliko drugih. Na Primorskem, v Goriških Brdih, je bil Contemporary Music Festival, v Cerknem je bil festival pihalnih godb Pihnifest, na Koroškem so si izmislili festival peke z drožmi ali Drožomanija, v Žalcu so imeli savinjski oktoberfest. Tudi v Mariboru niso prav nič zaostajali za drugimi. Ponosni so bili na English Student Theater (EST), kjer je II. gimnazija pripravila Figarovo svatbo, na Trgu svobode pa je Društvo svetega špricerja pripravilo špricer fest. Pa poglejmo še k našim sosedom. V Pulju so Hrvatje organizirali gala glasbeni festival, ki so ga lepo v hrvaškem jeziku imenovali kar po domače – Tomorrowland, v Trstu pa so maloštevilni Slovenci predstavili 4. slovenski festival – Slofest! Tu so pa še številna Miklavževanja, rdeči božiček in dedek  Mraz.  

   

 

Fotografije so s spleta.

Viri: Številni mediji, časniki.

 

Zbral in uredil: Franci Koncilija