Arhivi Kategorije: Zanimivosti

PREGLEDNA RAZSTAVA KIPARJA DRAGA TRŠARJA

V četrtek, 14. junija 2018, so ob 70-letnici delovanja Moderne galerije v Ljubljani odprli pregledno razstavo mogočnega umetnika in akademskega kiparja Draga Tršarja (1927), ki so jo poimenovali Medinstitucionalni projekt, Monument – Drago Tršar. Leta 2017 je Tršar, ki ima za seboj že več kot šest desetletij ustvarjanja, razstavljal v galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, letos spomladi pa je razstavljal dela na japonskem papirju v Galeriji Murska Sobota.

Razstava ponuja na ogled več kot 50 del iz javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji in tujini, pretežno v bronu in medenini. Dela so nastajala v času od zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Urednik kataloga je kustos dr. Marko Jenko, ki je pripravil tudi popis Tršarjevega ustvarjalnega opusa.

Drago Tršar.

Akademik Drago Tršar je eden izmed osrednjih kiparjev slovenskega modernizma in inovativnih množičnih figuralnih kompozicij. Njegov umetniški potencial se je kalil ob kiparjih, kot so bili Stojan Batič, Slavko Tihec, Jakob Savinšek in drugi. Sicer pa Drago Tršar izhaja iz ključavničarske družine Pavle in Karla Tršarja s Planine pri Rakeku. Znani kipar je tudi njegov mlajši brat Dušan. Kipar Drago Tršar je prvo likovno izobrazbo prejel v zasebni ljubljanski risarski šoli Franceta Goršeta, nato pa še pri kiparju Borisu Kalinu.

Tršarjev kip Bik.

Drago Tršar je dobitnik domala vseh slovenskih priznanj in nagrad, leta 1999 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Svoja dela je razstavljal v Rodinovem muzeju v Parizu, na Expo v Bruslju, na 29. Beneškem bienalu itd. Dejstvo je, da Tršar ostaja rekorder med avtorji javnih spomenikov s svojim najznamenitejšim Spomenikom revoluciji, postavljenim leta 1975 na Trgu republike v Ljubljani. Spomenik tehta 19 ton, visok pa je 11 metrov.

Razstava Monument – Drago Tršar, ki nagovarja kot razkošen medinstitucionalni poklon umetniku, bo odprta do 30. septembra letos.

(Vir: Delo in Dnevnik)

Besedilo in foto: Franci Koncilija

VERONIKA MACAROL USPEŠNO POVEZUJE UMETNOST IN ŠPORT

 

Umetnost in šport sta za večino ljudi popolnoma nezdružljiva, nadebudna in vsestransko uspešna Primorka iz Kopra Veronika Macarol, ki študira arhitekturo, pa oboje izredno uspešno povezuje. Ljubezen do slikanja je podedovala po materi, navdušenje za šport pa po očetu.

Veronika že od mladosti rada riše s svinčnikom in ogljem,slika akvarele in z oljem na platnu, oblikuje pa tudi glino. Sočasno je predana športu, še posebej jadranju in deskanju na valovih. Veronika rada pove, da riše zase in takrat, ko ima navdih. Rada ustvarja v živih barvah in se zgleduje tudi po znamenitem slikarju Claudu Monetu. V zadnjem času je olje zamenjala z akrilnimi barvami, najraje  pa riše portrete. Rada ima tudi glasbo, obožuje znanega kitarista Jimija Hendrixa.

Doslej je razstavljala v Kopru, v Izoli v galeriji Plac in v Urban piqniqu. V načrtu ima še razstave v Ljubljani in drugod. Slikarka Veronika Macarol o sebi pravi, da navdih za slikanje dobi v svojem življenju. Rada ima ženske motive, s katerimi prikazuje svoja čustva, s slikanjem motivov morja in valov pa nabira novo ustvarjalno energijo. V življenju Veronike Macarol so samo tri najpomembnejše stvari: umetnost, arhitektura in šport.

(Vir: Wikipedija, foto: splet)

 

Pripravil:

Franci  Koncilija

ROMSKI GLASBENIKI IZ BUDIMPEŠTE V MARIBORU

Prejšnjo soboto, 23. junija je na glavnem odru na Dravi v Mariboru nastopil svetovno znani romski simfonični orkester iz Budimpešte(Budapest  Gypsy  Symphony Orchestra), ki je bil ustanovljen že pred 33 leti in danes šteje 138 članov. Poleg klasičnih del Liszta, Bartoka, Kodalyja, Brahmsa, Čajkovskega, Sarasateja in Straussa igrajo tudi tradicionalno madžarsko romsko glasbo ter druge madžarske in ljudske skladbe.

Svetovno znana romska zasedba glasbenikov, z ohranjanjem bogate glasbene tradicije in več kot tisočimi vrhunski nastopi navdušuje poslušalstvo po vsem svetu. Po mnenju kritikov je nekaj čarobnega, ko se glasbeniki svetovno znanega in največjega romskega orkestra ob slehernem nastopu na odru popolnoma predajo poslušalcem. Orkester je do zdaj izdal 21 zgoščenk, 5 DVD-jev, večina izmed posnetkov pa je dosegla platinasto ali zlato prodajo. O njih so posneli tudi številne in radijske in televizijske prispevke, posebno skrb pa posvečajo podmladku orkestra. Romski simfonični orkester iz Budimpešte je izjemen primer ohranjanja tradicije, saj je prav prenašanje več stoletji starega glasbenega poustvarjanja med generacijami in družinskimi rodovi njegov osnovni cilj.(Povzeto po vabilu).

Franci  Koncilija

NAJZALOŽNICA IN NAJKNJIGOTRŽEC

 

NAJZALOŽNICA IN NAJKNJIGOTRŽEC

Nela Malečkar.

Na 16. kongresu slovenskih založnikov, ki je potekal konec prvega junijskega tedna na Bledu, je naziv založnice leta pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga, za najboljšega knjigotržca pa so razglasili direktorja knjigotrštva Buča Sama Vadnova.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, so pisatelji in njihove knjige pri Neli Malečkar res v dobrih rokah. Ni veliko urednikov, ki bi poleg samoumevne načitanosti, širine in razgledanosti premogli tudi njeno kondicijo in disciplino. Vse to se odraža v zbirkah Prvenci in Nova slovenska knjiga, ki ju poleg vsebinske vrhunskosti odlikuje in zaokrožuje tudi oblikovna prefinjenost. Poleg tega si je zamislila in dosledno izpeljala vrsto enkratnih knjižnih projektov, med njimi album s trojico Kosovel – Gregorčič – Trubar ter zbirko Spomini in izpovedi. Tako je vse to razvila in zaokrožilav impozantno knjižnico velikanov slovenstva, še preberemo v utemeljitvi.

Samo Vadnav pa zastopa večinoma družboslovne in humanistične založbe. Njegovi ciljni bralci so izobraženci, intelektualci, ki so zahtevni naslovniki. Zato je, kot piše v utemeljitvi, za knjigo v vseh pogledih hudih časih pomembno opozoriti na knjigotržca in njegovo odlično delo s kupci, pri organizaciji dogodkov in promociji knjig.

(Vir: Delo)

                                                                                                    Franci Koncilija

 

OBLETNICA GOSPEL ZBORA BEE GEESUS

OBLETNICA  GOSPEL  ZBORA BEE GEESUS

S slavnostnim  koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani je te dni edini slovenski gospel zbor Bee Geesus  proslavil 10. obletnico delovanja.

Ob tej priložnosti so na koncert povabili ugledne goste slovenske glasbene scene, med drugimi Nušo Drašček in vokalno skupino 4Given, ki je nastala iz bivših članov NewSwingQuarteta. Edini slovenski gospel zbor ni samo izvajalec gospela, ampak vidi pravi smisel svojega delovanja predvsem v širjenju veselega sporočila, ki ga nosijo gospel pesmi. Z vsakoletnim dobrodelnim koncertom Bee Geesus pomaga pri zbiranju denarja za potrebe otrok, za žrtve nasilja itn. Leta 2009 se je  zbor z nastopom v svetovnem dobrodelnem projektu Starbucks  Love Project zapisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Zbor uspešno deluje pod umetniškim vodstvom Mateja Virtiča, ki je s pomočjo svojih dveh bratov pomembno vplival na razvoj in uveljavitev tovrstne glasbe v Sloveniji, Evropi, Skandinaviji in v Avstraliji. (Vir : Dnevnik)

                                                                                Pripravil : Franci Koncilija 

 

 

 

 

Koncert pred poletjem

Pihlani orkester Krka. (Foto: splet)

V petek zvečer, 15. junija 2018, je bil v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu koncert Pred poletjem Pihalnega orkestra Krka, ki ga že vrsto let uspešno vodi dirigent Matevž Novak. Mladi glasbeniki so skoraj poldrugo uro igrali skladbe Philipa Sparka, Alfreda Reeda, Naohira Iwaia in priljubljenega domačega skladatelja Tomaža Habeta. Odličen je bil tudi solist,  trobentač Jošt Rudman.

Pihalni orkester Krka je bil ustanovljen že davnega leta 1957 z imenom Pihalna godba Straža. Takrat je imel 25 članov. Današnji Pihalni orkester Krka pa  sestavljajo številni mladi nadarjeni glasbeniki, ki so prepoznavni na slovenski in mednarodni ravni. Orkester se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj in festivalov, na katerih je že prejel številna priznanja in nagrade. Tako je Pihalni orkester Krka pomemben promotor slovenske glasbene in kulturne dediščine. Petkov koncert je bil začetek pomembnih nastopov doma in v tujini. Tako bodo julija nastopili na poletnem festivalu (Summer festival) v Innsbrucku v Avstriji, septembra in oktobra v Belgiji. Na domačih odrih bodo oktobra nastopili v Velenju, 22.  decembrapa bo tako kot vsako leto novoletni koncert v KC Janeza Trdine.

Takšnih uspehov brez izdatne in velikodušne finančne podpore tovarne zdravil Krka, ki je generalna pokroviteljica vseh nastopov, gotovo ne bi zmogli. Petkov večer so finančno podprli tudi MO Novo mesto, Občina Straža in Ministrstvo za kulturo RS.

Pripravil:  Franci  Koncilija

Zmaj vseh zmajev

Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava o zmaju in zmajih, poimenovana Zmaj vseh zmajev. Zanimiva je tako za mlade kot malo manj mlade obiskovalce. Središče razstavnega prostora krasi podoba zmaja, ki ga je iz žice oblikovala umetnica Tea Curk Sorta.

Razstavni panoji poučujejo obiskovalca, od kod prihaja beseda zmaj, od kod izvirajo zmaji, kaj zmaj simbolizira, kako so ga v svojih stvaritvah upodabljali najrazličnejši umetniki, kje se podoba zmaja pojavlja in kako ga razumevajo najrazličnejše kulture.

Kot zanimivost velja omeniti, da je beseda zmaj praslovanskega izvora. Izhajala naj bi iz imena zmij; to naj bi bila kača moškega spola. Šele od 19. stoletja naprej naj bi se uporabljala beseda zmaj. Ob tem velja izpostaviti še druga zanimiva slovenska poimenovanja zmaja, kot so: drag, lintver, premog, smok, zmak …

Obiskovalec lahko tod izve, da so za Slovenijo značilni različni zmaji s prav tako različnimi dejanji. Obstajali naj bi eno-ali večglavi zmaji. Ljudje so jih velikokrat povezovali z deževjem, nevihtami, poplavami in potresi. Na slovenskih tleh so razširjene številne pripovedi, ki naj bi zmaje povezovale s svetišči in pokopališči. Že iz prazgodovinske in rimske dobe je znano, da naj bi zmaji varovali svete prostore, mrtve duše pa spremljali v onostranstvo.

Prišlek si lahko v razstavnem prostoru ogleda in prebere tudi mnoge privlačne pripovedi o zmajih na Slovenskem. Kot zanimivost velja omeniti zgodbo z naslovom Zmajeva kri. Pripoveduje o tem, da naj bi v Zasavju našli stare okamnele sledi zmajske krvi. Poimenovali so jo Premogova kri, saj naj bi bila beseda premog nekoč označevala zmaja. V resnici pa je bila ta okamnela zmajeva kri antracit oziroma kamnina, danes poimenovana premog. Tovrstnih zgodb je še veliko, a naj za bodočega obiskovalca ostanejo zavite v skrivnosti, ki pripovedujejo o zmajevih mladičih, zmajevem gnezdu, koži in podobno.

Razstava se osredotoča tudi na zmajevo mesto v prestolnici. Zmajeva pot se lahko začne na Gornjem trgu in konča z odkrivanjem tematike v Slovenskem etnografskem muzeju. Zmaj se pojavlja na stebrih, pogleduje z vrha grajskega stolpa, njegova podoba krasi zunanja pročelja zgradb, nas pozdravlja z Zmajskega mostu. Slednjega varujejo štirje mogočni zmaji, narejeni iz bakra. K sebi privabljajo mnoge turiste, ki se pred njimi nastavljajo fotografskim aparatom.

In ne nazadnje kdo ne pozna znamenite grozljivke Drakula, ki je nastala po knjižni predlogi irskega pisca Bram Stokerja? Da, navdih zanjo naj bi bil prav Zmajev red iz 15. stoletja, ki je skrbel za stabilnost razmer na evropskih tleh in čigar uspešen vladar je bil tudi romunski vojskovodja Vlad III., ki je svojemu imenu dodal naziv dracul (Vlad III. Drakul), kar v romunskem jeziku pomeni zmaj ali hudič.

Razstava, ki jo spremlja bogat spremljevalni program, bo ljubiteljem zmajev na ogled do 18. novembra 2018.

Manja Žugman

Najzaložnica in najknjogotržec

Na 16. kongresu slovenskih založnikov, ki je potekal konec prvega junijskega tedna na Bledu, je naziv založnice leta pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga, za najboljšega knjigotržca pa so razglasili direktorja knjigotrštva Buča Sama Vadnova.

Nela Malečkar.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, so pisatelji in njihove knjige pri Neli Malečkar res v dobrih rokah. Ni veliko urednikov, ki bi poleg samoumevne načitanosti, širine in razgledanosti premogli tudi njeno kondicijo in disciplino. Vse to se odraža v zbirkah Prvenci in Nova slovenska knjiga, ki ju poleg vsebinske vrhunskosti odlikuje in zaokrožuje tudi oblikovna prefinjenost. Poleg tega si je zamislila in dosledno izpeljala vrsto enkratnih knjižnih projektov, med njimi album s trojico Kosovel – Gregorčič – Trubar ter zbirko Spomini in izpovedi. Tako je vse to razvila in zaokrožila v impozantno knjižnico velikanov slovenstva, še preberemo v utemeljitvi.

Samo Vadnav pa zastopa večinoma družboslovne in humanistične založbe. Njegovi ciljni bralci so izobraženci, intelektualci, ki so zahtevni naslovniki. Zato je, kot piše v utemeljitvi, za knjigo v vseh pogledih hudih časih pomembno opozoriti na knjigotržca in njegovo odlično delo s kupci, pri organizaciji dogodkov in promociji knjig.

(Vir: Delo)

Pripravil: Franci Koncilija

Evangelij za pitbule spet buri duhove

Čeprav je Jiři Bezlaj (1949), sicer dolgoletni učitelj umetnostne vzgoje na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, že leta 2016 izdal svoje prvo prozno delo, roman  Evangelij za pitbule, za katero je prejel celo priznanje zlata hruška, je šele letos januarja završalo po vsej Sloveniji. Slovenska in strokovna javnost je bila popolnoma razdeljena in nekaj literarnih zgodovinarjev je opozorilo, da knjiga ni primerna za mlade bralce. Roman je namreč po vsebini in po jeziku (sleng) drastičen in pretresljiv in kot tak neprimeren za odraščajoče mlade ljudi.

Jiři Bezlaj, avtor knjige Evangelij za pitbule.

Navsezadnje je naslov knjige lahko sporen tudi za verujoče, ob hkratnem  spoštovanju avtorjevega izvirnega literarnega izražanja in podobno. Običajno z naslovom knjige sleherni avtor poudari bistvo sporočila vsebine, kar beseda evangelij v naslovu  gotovo ni! Znano je, da Splošni religijski leksikon besedo evangelij (latinsko – evangelium) razloži kot »veselo oznanilo, blagovest«, kar knjiga, kjer se z opisovanjem bohotijo nasilje, spolna izprijenost, samomor, incest in poniževanje osebnosti mladega dekleta itd., v nobenem primeru ni in ne more biti! Za kristjane je Sv. Pismo vključno z evangeliji sveta knjiga, božje sporočilo človeku, zato ni primerno zlorabljati besedo evangelij. Pretirani verski gorečneži bi takšen naslov knjige razglasili za tipično bogokletje (blasfemijo)! Ali si potem lahko zamislite odziv muslimanov,  če bi v naslovu te knjige pisalo:«Koran za pitbule!« Pri tem pa hitrega, močnega in napadalnega pitbula ni vredno niti omeniti. Vzrejen je bil pred vsem za pasje borbe in za lov na podgane.

Pitbuli, psi, ki jih vzrejajo predvsem kot borbene pse.

 

Ne glede na vse povedano, je primernost ali neprimernost  te knjige nedavno obravnavala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je podala svoje mnenje, ministrstvi za kulturo in izobraževanje pa vztrajno molčita že od vsega začetka. Varuhinja je namreč ugotovila, da ne more ocenjevati primernosti literarnih del za otroke, prav tako tudi v normativni ureditvi ni našla kriterijev, po katerih bi bila določena literatura uvrščena med literaturo za otroke oziroma bi jim odsvetovali določene vsebine. Zato po njenem prepričanju tudi pravno ni mogoče opredeliti, katere vsebine bi otrokom lahko škodovale. Nussdorferjevo je seveda zanimalo, ali ima država načine, ki zagotavljajo preprečevanje vpliva spornih vsebin na mladoletne bralce in ali država pri tem lahko ustrezno in učinkovito poseže v širjenje spornih vsebin med otroki in kako je pri tem zagotovljena svoboda izražanja avtorjev, ki je tudi z ustavo zagotovljena pravica.

Glede zatečenega stanja (ne) dogajanja, povezanim s knjigo Evangelij za pitbule, je slovenska literarna zgodovinarka, univerzitetna učiteljica in političarka Milena Mileva Blažić zelo nezadovoljna. Neodgovorno se ji zdi ravnanje ministrstva za kulturo in ministra Toneta Peršaka, ki se že šest mesecev ne odzivata, Mestne občine Ljubljana, ki ne odstavi Teje Zorko, direktorice Mestne knjižnice Ljubljana, ter Mladinske knjige in Bralne značke Slovenije, ki še vedno promovirata to knjigo. Kdor more, naj razume.

(Vir : Delo, fotografije – spletna stran).
Franci  Koncilija

Nizka raven kulture okolja

Na mednarodni okoljski konferenci v Ljubljani so udeleženci ugotovili, da je osveščenost o okoljski kulturi bivanja iz vidika odgovornosti ponekod še zelo majhna. Po besedah direktorice Tax-Fin-Lex Zlate Tavčar dve tretjini malih in srednjih podjetij ne poznata zakonodaje s tega področja, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pa je opozorila, da sama zakonodaja in njeno poznavanje še ne zagotavljata čistega okolja. Poudarila je, da je mednarodna skupnost z namenom ohranjanja narave sprejela vrsto zavezujočih ukrepov, ki pa se slabo uresničujejo. Zakonodaja EU na tem področju je obsežna, prav tako zakonodaje držav članic, vključno s Slovenijo, vendar ugotovitve kažejo, da se razmere komaj opazno izboljšujejo. »Ključno za ohranjanje čiste in neokrnjene narave je ponotranjenje, spoštovanje in izvajanje zakonodaje,« je na konferenci še povedala ministrica.

(Vir : Ministrstvo za okolje in prostor)

Pripravil : F. Koncilija