Arhivi Kategorije: Zanimivosti

Železnodobne zgodbe s stičišča svetov

Situla iz Vač pri Litiji, ki sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti.

V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani so že sredi decembra odprli novi del stalne razstave, ki so jo poimenovali Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Gre za izjemno, obsežno in kakovostno arheološko gradivo, ki ga je Deželni muzej za kranjsko začel pridobivati že v drugi polovici 19. stoletja, danes pa v narodnem muzeju Slovenije sestavlja jedro ene najdragocenejših zbirk železne dobe v Evropi. Na omenjeni razstavi, ki so jo umestili med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe, bodo predstavili okoliščine, v katerih so se na našem ozemlju pojavile in kasneje samostojno razvijale zahtevne metalurške tehnologije, umetnostna figuralika, lokalne pisave ipd. 

(Vir : Delo)

Franci Koncilija

Bogenšperk so hoteli razvrednotiti

Dolenjska je prepoznavna tudi kot dežela gradov. Nekateri izmed njih, kot so Otočec, Sevnica, Mokrice, Metlika in Kostanjevica, so lepo obnovljeni in funkcionalni, večina pa jih vidno propada ali pa so ostale samo še ruševine. Tudi grad Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji sodi med zgledno urejene in vzdrževane grajske stavbe. Ta čudovita zgradba, v kateri je polihistor Janez Vajkard Valvasor ustvaril svoja vrhunska dela, se je že pred leti imenovala Javni zavod Bogenšperk. Ta je uspešno upravljal z bogato baronovo kulturno dediščino.

Grad Bogenšperk.

Kar na lepem pa se je šmarski župan Rajko Meserko s svojimi somišljeniki spomnil, da bi Javni zavod Bogenšperk občina ukinila in ga preimenovala v Pungrt, po tamkajšnji športni dvorani. Župan Meserko je ta odlok podprl z utemeljitvijo, da ta prinaša rešitve, ki bodo ob ustrezni reorganizaciji pripomogle k novemu zagonu in razvoju zavoda. Proti predlogu občine Šmartno pri Litiji, ki bi bistveno razvrednotil pomen in poslanstvo gradu Bogenšperk, se je učinkovito in argumentirano uprla stroka.

V etnografskem, narodnem in tehničnem muzeju so opozorili, da drastično krčenje muzejskega programa s prelivanjem namenskega denarja davkoplačevalcev na druga zasebna področja ni sprejemljivo. S tem bi bilo ogroženo delo pri projektu Valvasorjevega središča, ki je projekt nacionalnega pomena in v katerega je bilo vloženo že veliko javnega denarja. Navsezadnje je bilo sporno tudi ime načrtovanega novega javnega zavoda Pungrt, ki je bolj kot za zavod primerno za trženja sadjarstva. Na koncu je prevladala zdrava pamet in vse je ostalo tako, kot je bilo.

Novemu staremu Javnemu zavodu Bogenšperk so občinski svetniki dodatno oddali v upravljanje še kulturni dom Šmartno in turistično-informacijski center, zavod pa bo po novem izdajal tudi občinsko glasilo, ki so ga poimenovali Krajevne novice.

(Vir : Delo)

Franci Koncilija

Saša Pavček je nova predsednica

Saša Pavček

Strokovno Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je dobilo novo vodstvo.
Poklicne gledališke ustvarjalce odslej vodi dramska igralka Saša Pavček, ki so jo na občnem zboru stanovskega društva v soboto, 16. decembra 2017 soglasno izbrali za predsednico. Prvakinja ljubljanske Drame, profesorica na AGRFT in nosilka Borštnikovega prstana velja za vrhunsko karakterno igralko klasičnega in modernega repertoarja. Na čelu združenja je nasledila pokojnega igralca Gašperja Tiča.

(Vir : Dnevnik)

Povzel : Franci Koncilija

Teozofska knjižnica v Celju

Prva in do sedaj edina teozofska knjižnica v Sloveniji (TKBAK) deluje že od leta 2009 v strogem centru Celja. Knjižnica nosi ime po znani Celjanki, svetovni popotnici Almi Maksimilijani Karlin. Knjižnico in bralnico je ustanovil Domen Kočevar, ki pravi, da brez podpore sodelavcev in okolja sorodnih skupin in organizacij iz Slovenije in sveta tega knjižnega projekta ne bi bilo. Večina Celjanov je prepričanih, da je Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin postala prava zakladnica modrosti in svobode duha ter prostor za druženje vseh ljudi dobre volje.

Knjižnični fond šteje okoli enajst tisoč naslovov s področja teozofije, filozofije, psihologije, ekologije, religiologije in številnih drugih tematik. V knjižnici je več prostorov, kjer so na voljo knjige po tematiki, osrednji pa je dvorana, kjer prirejajo predavanja, okrogle mize, delavnice, posvete, pogovore, meditacije itd. V bralnici obiskovalci najdejo okoli šest tisoč knjig s področja geokulture ali kulture Zemlje, nepojasnjenih fenomenov, religije, umetnosti, književnosti, zgodovine, geografije in turizma. Teozofska knjižnica je specialna knjižnica, ki poleg osnovne funkcije knjižnice, vključno z izposojo knjig, ponuja še okolje, prijazno do obiskovalcev, kjer lahko popijejo kavo ali čaj in podobno. Središčno poslanstvo knjižnice je obiskovalcem približati in širiti kulturo miru … Posebno pozornost namenjajo tudi mladim, da bi postali soodgovorni in empatični do vseh ljudi, kajti le tako bodo lahko gradili boljši svet.

(Vir : Večer)

Pripravil: Franci Koncilija

Severjeve nagrade

V nedeljo, 17. decembra 2017, so v Škofji Loki podelili Severjevo nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Prejela sta jo Jure Henigman iz Mestnega gledališča ljubljanskega in Blaž Šef, član Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Nagrado za stvaritev študenta dramske igre sta si prislužila Timon Šturbej in Tamara Avguštin z AGRFT, nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je prejel Alen Mastnak, ki igra v gledališču Zarja v Celju. Dobitnike prestižnih nagrad, ki jih že 47 let podeljuje Sklad Staneta Severja, ustanovljen v spomin na legendarnega gledališkega in filmskega igralca, je izbrala strokovna žirija, ki ji je predsedoval režiser Dušan Mlakar, člani pa so bili igralec Alojz Svete, dramaturg Alen Jelen, režiser Jaša Jamnik in igralka Saša Pavček.

(Vir : Večer, Maribor)

Povzel: Franci Koncilija

Ravnikarju v spomin

Edvard Ravnikar

V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici je odprta arhitekturna razstava, ki so jo poimenovali Darilo slovenske arhitekture : Edvard Ravnikar. Gre za prijazen poklon slovenskemu arhitektu, Novomeščanu Edvardu Ravnikarju, ki je po drugi svetovni vojni v celoti zasnoval izgradnjo Nove Gorice. Na razstavi si je možno ogledati tudi kolekcijo izdelkov z motivi iz ključnih del slovenske arhitekturne dediščine. Razstava bo odprta do 5. januarja 2018.

Brexit in kultura

Sedaj je že znano, da evropske prestolnice kulture v Angliji leta 2023 ne bo! Evropska komisija je namreč že meseca novembra letos zaradi brexita prekinila izbirni postopek in Angliji dokončno odrekla organizacijo prestižne Evropske prestolnice kulture (EPK). Zato so bili župani mest, ki so se potegovali za ta prestižni naziv, naravnost besni na EU! Ta mesta so bila; severnoirski Belfast, škotski Dundee ter angleška mesta Leeds, Milton Keynes in Nottingham. Evropska komisija je namreč že meseca novembra prekinila izbirni postopek. Na britanskem predstavništvu pri EU pa opozarjajo, da s tem, ko zapuščajo EU, ne pomeni, da zapuščajo Evrope… Ni kaj, politika je in bo ostala cipa.

(Vir : Dnevnik)

Povzel : Franci Koncilija

Razstava likovnih del v jantarju

Na sliki od leve proti desni : Jožica Medle, predsednica društva, Kristina T. Simončič, kustosinja razstave, in grafičarka Nataša Mirtič.

V okviru iztekajočega novomeškega Jantarnega leta je od 3. decembra 2017 v galeriji v Kulturnem centru Janeza Trdine odprta zanimiva razstava likovnih del o jantarju, ki so jo poimenovali JantArt. Pripravilo jo je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske.
Kustosinja razstave in umetnostna zgodovinarka Kristina Tina Simončič je ob otvoritvi zapisala, »da je tematsko razstavo JantArt navdihnil okamneli jantar, ki odpira pogled v preteklost in v prihodnost, skratka v neko drugo resničnost«. Zato ni čudno, da je jantar v različnih oblikah s svojo široko paleto toplih barvnih odtenkov pritegnil in navdahnil kar trinajst Dolenjskih likovnikov, ki so ustvarili svoja umetniška dela na temo o jantarju. Prodajna razstava, kar pomeni, da sliko lahko obiskovalci tudi kupijo, ki so jo pripravili kot zadnjo v razstavnem letu, bo na ogled do konca januarja prihodnje leto.

Vir :www.kcjt.si

Povzel : F. Koncilija