Arhivi Kategorije: Spominjamo se

Spomini na nadškofa dr. Šuštarja

Ob desetletnici smrti dolenjskega rojaka dr. Alojzija Šuštarja (1920–2007)

Franci Koncilija

Slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 na Grmadi nad Trebnjem. Leta 1940 je z odliko maturiral na škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Po prvem letu študija na teološki fakulteti ga je škof Gregorij Rožman poslal na študij v Rim. Tam je na prestižni in ugledni papeški univerzi Gregoriani pridobil licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Kmalu je zbolel za tuberkulozo in odšel na zdravljenje v Švico, kjer je pastoralno deloval. Naložili so mu več služb, predaval pa je v Švici, Italiji, Franciji, Avstriji in Nemčiji. Njegovo najodgovornejše delo v tujini je bilo od leta 1971 do 1976, ko je bil stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.

Leta 1977 se je vrnil v Slovenijo, kjer je skoraj tri leta čakal, da ga 23. 2. 1980 papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita, saj je bil Vatikan pri imenovanju novih škofov, ki so prihajali iz Švice, vedno zelo previden in zadržan. Za škofovsko geslo si je Šuštar izbral svetopisemski citat »Božjo voljo spolnjevati« (Dei voluntatem facere). Svojo škofovsko službo je opravljal polnih sedemnajst let. 20. 6. 1983 je dal pobudo, da se v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovi Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, kar je po svoje že nakazovalo kasnejše dogodke o samostojnosti Slovenije. Leta 1998 je Šuštar postal tudi častni meščan mesta Ljubljane.

Umrl je 29. junija 2007 v Ljubljani, star 83 let.

Preberi več Spomini na nadškofa dr. Šuštarja

Malešev Prešernov Sonetni venec

Maleševe ilustracije Prešernovega Sonetnega venca na ogled v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu – Nastale pred 80 leti

Pripravil: Franci Koncilija

V Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bila v torek, 20. junija 2017, ob 18. uri otvoritev likovne razstave ilustracij Mihe Maleša, ki so jo ustvarjalci poimenovali »Sonetni venec Franceta Prešerna«.« Razstava je posvečena 170. obletnici prve knjižne objave Sonetnega venca v Poezijah Franceta Prešerna (1847), 80. obletnici prve izdaje Sonetnega venca z ilustracijami Mihe Maleša (1937) in 30. obletnici smrti Mihe Maleša (24. 6.1987). Dogodek so poleg Knjižnice Mirana Jarca pripravili še Osrednja knjižnica Celje, Medobčinski muzej Kamnik in Galerija Mihe Maleša iz Kamnika.

Preberi več Malešev Prešernov Sonetni venec

TRUBARJEV SPOMENIK NA RAŠČICI

Ob 500-letnici reformacije

Pripravil: Franci Koncilija

V spomin na 400-letnico izida prve slovenske tiskane knjige je odbor za proslavo tega jubileja sklenil postaviti spomenik v Trubarjevi Raščici. Uresničitev te zamisli je odbor zaupal arhitektu Vinku Glanzu (1902–1977), spomenik pa je izdelal in postavil kipar in medaljer akad. Vladimir Stoviček (1896–1989).

Projektant je zasnoval spomenik v obliki obeliska s štirimi stebrički na vogalih, ki nosijo veliko kamnito štirioglato ploščo, kot nekakšen arhitrav (epinus). Na plošči so vklesani napisi na vseh štirih straneh, na sprednji strani pa je v kamen vložen bronast relief s Trubarjevim portretom in vklesanim napisom: »V tej vasi se je rodil 1508 Primož Trubar, oče slovenske književnosti in kulture.« Tudi na ostalih treh straneh so vklesani različni Trubarjevi zapisi. Na zadnji strani spomenika je vklesan napis: »Postavilo ob štiristoletnici prve Trubarjeve knjige slovensko ljudstvo 1951.«

Na Raščici se je 9. septembra 1951 ob slovesni postavitvi temeljev za Trubarjev spomenik zbralo več tisoč ljudi. Slavnostni govornik je bil takratni podpredsednik vlade FLRJ in njen zunanji minister ter predsednik častnega odbora za proslavo 400-letnice slovenske knjige Edvard Kardelj (1910–1979), ki je v temelje vzidal tudi spominsko listino. Čez slabo leto dni, natančneje 8. junija 1952, pa je bilo na Raščici slovesno odkritje spomenika Primožu Trubarju, ki ga je vodil takratni slovenski politik, marksistični filozof in minister za znanost in kulturo akad. Boris Ziherl (1910–1976).

Šele 8. januarja 2015 je vlada dr. Mira Cerarja sprejela Odlok o razglasitvi javnega spomenika Primožu Trubarju za kulturni spomenik državnega pomena.

(Vir : Drugi Trubarjev zbornik, Slovenska Matica, Ljubljana 1952)

Teologija Primoža Trubarja

PRIMOŽ TRUBAR (1508–1586)

Franci Koncilija

Na god sv. Primoža in Felicijana, 9. junija 1508, se je na Raščici pri Turjaku mlinarju Mihi Trubarju in njegovi ženi Jeri rodil sin Primož. Takrat so bili nemirni in strah zbujajoči časi, še posebej za malega Primoža. Najprej je 10. februarja 1515 ves svet razburil izredno redek nebesni pojav, ko so ljudje videli tri sonca (parhelij) in napovedovali grozote, ki se bodo zgodile … Kmalu zatem so puntarji že oblegali Ortnek in razdejali Čušperk, Turjak pa se je ob močnem potresu spomladi 1511 porušil sam. Tudi strah pred neukrotljivimi Turki, ki so še pred Primoževim rojstvom divjali po Kočevskem, je v njem pustil globoke spomine. Skratka, kmečki punti in Turki so protestanta Primoža Trubarja tako ali drugače, zlasti na področju njegove teologije, zaznamovali za vse življenje.

Mesec junij je nekako Trubarjev mesec, saj naj bi se Trubar rodil 9. junija 1508 (točen datum rojstva ni znan) na Raščici, umrl pa je 28. junija 1586 v Derendingenu v Nemčiji. Poleg tega je mednarodna skupnost leto 2017 razglasila še za leto reformacije, zato je ta zapis v duhu jubilejnega leta namenjen bolj predstavitvi Trubarjeve teologije.

Preberi več Teologija Primoža Trubarja

110-letnica rojstva Marjana Kozine

Obletnica novomeškega akademika in glasbenega ustvarjalca Marjana Kozine(1907–1968)

Pripravil: Franci Koncilija

Marjan Kozina

»Najplemenitejše glasbilo je človeški glas, saj izžareva neko posebno toplino in izraznost osebnosti, ki je ne more doseči nobeno umetno izdelano glasbilo …«
Tako je v svoji knjigi ABC glasbe že leta 1957 zapisal Novomeščan Marjan Kozina, vsestranski glasbeni ustvarjalec: skladal je operno, simfonično, vokalno-instrumentalno in filmsko glasbo. S svojim ustvarjalnim opusom je veliko prispeval v zakladnico slovenske glasbene kulture.

Marjan Kozina se je rodil 4. junija 1907 v Novem mestu in kasneje maturiral na novomeški gimnaziji. Odraščal je v glasbeni družini, tako da je note poznal prej kot črke. Že v gimnazijskih letih se je učil klavir in violino, pri znamenitem skladatelju in kapiteljskem organistu Ignaciju Hladniku pa se je učil orgle. Poleg glasbe sta ga veselili matematika in fizika. Kljub temu je jeseni leta 1928 začel študirati glasbo na dunajski akademiji pri profesorju Josephu Marxu. V Pragi je nadaljeval študij kompozicije in dirigiranja in ga v letih 1931 in 1932 končal z odliko. Po kapitulaciji Italije je odšel septembra 1943 v partizane, kjer je organiziral zborovske tečaje, ustanavljal godbe ter veliko komponiral.

Slovenski muzikolog in pedagog Primož Kuret je o Marjanu Kozini zapisal, da sta Dolenjska s svetom ob Krki in pod Gorjanci, še posebej pa Novo mesto z romantično okolico in mehkobo pokrajine, odločilno vplivala na bodočega skladatelja in ga oblikovala kot človeka. Po vojni je delal v Ljubljani, leta 1953 pa je bil izvoljen za rednega člana SAZU. Med letoma 1946–1949 se je najveličastneje izpovedal v simfoničnih pesnitvah s stavki Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Uglasbil je tudi pesmi Srečka Kosovela, Lili Novy in nekaterih drugih slovenskih pesnikov.

Marjan Kozina je bil tudi eden prvih slovenskih skladateljev, ki je pisal filmsko glasbo. Leta 1948 je napisal glasbo za prvi povojni slovenski film Na svoji zemlji, sledila sta Kekec (1951) in glasba za film Dolina miru (1956), za kar je v Puli prejel zlato areno.

Leta 1960 se je upokojil in vsa leta do smrti v novomeški bolnišnici 19. junija 1966 je preživel v Piranu ali pa v svoji zidanici na Trški gori. Njegov rojak, pesnik Tone Pavček, mu je v slovo v onostranstvo zapisal: »Bil je svetla pojoča nota slovenske glasbe, bistrež v pomenku in pisanju, človek z veliko dušo in otroškim srcem. Slovenec, ki ni bil narejen po čisto slovenski meri …«
(Vir : Ognjišče št. 6/2017)

DODATNO BRANJE: Kozinova zidanica na Trški gori – 
O načrtih za ureditev Kozinovega muzeja na Trški gori ob stoletnici skladateljevega rojstva

Orala sta slovensko filmsko ledino

IVAN MARINČEK in DUŠAN POVH

Milan Markelj

Marsikatera bistra glava si je v novomeški gimnaziji nabirala znanje in vednosti ter se predajala sanjarijam, ki se vžigajo v mladih, ko iz šolskih klopi zrejo v takrat še vso obetajočo in svetlo prihodnost. In marsikatera od teh bistrih glav je sanjarije uresničila ali še presegla. Tako lahko danes med znanimi osebnostmi iz političnega, gospodarskega, znanstvenega in kulturnega življenja zasledimo mnoga imena nekdanjih novomeških gimnazijcev, med njimi tudi filmska ustvarjalca Ivana Marinčka in Dušana Povha, ki sta skupaj z drugimi orala ledino slovenskega povojnega filma in se trajno zapisala kot pionirja v slovensko filmsko zgodovino.

Preberi več Orala sta slovensko filmsko ledino

Trije baletni velikani

Razmišljanje o treh baletnih velikanih

Franci Koncilija

TRISHA BROWN

18. maja bosta minila dva meseca, od kar je v San Antoniu v Teksasu po dolgotrajni bolezni umrla ameriška koreografinja in baletna plesalka Trisha Brown (1936–2017). Rodila se je 25.  novembra 1936 v Aberdeenu v Washingtonu. Kmalu se je z družino preselila v Kalifornijo, kjer je leta 1958 diplomirala na plesnem oddelku Mills Collegea in tam začela tudi poučevati.

Preberi več Trije baletni velikani

Spominjamo se Kettejeve smrti

Franci Koncilija

V sredo, 26. aprila, smo se v Društvu Severina Šalija poklonili spominu smrti pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja (1876 – 1899), ki je na ta dan pred 118 leti umrl v Ljubljani.
Ivan Vavpotič: Dragotin Kette (Sliko hrani Dolenjski muzej)

Med kratkim bivanjem v Novem mestu (1896 – 1898) je Kette ustvaril svoje najlepše pesmi, kot so: Na trgu, Na Krki, Zakaj sem bil v Kapiteljnu?, Lepa roža, Mlinarjeva hčerka, Dejal je Vlah Elija in druge… Za ustvarjanje tako čudovitih pesmi je dobil navdih v mehkobni dolenjski pokrajini in v neuslišani nesrečni zaljubljenosti v Angelo Smole, ki jo je slikar Ivan Vavpotič leta 1932 upodobil v ozadju pesnikovega portreta.

V pesnikovem ustvarjalnem opusu so svoj pečat pustila tri mesta; Ljubljana, Novo mesto in Trst, kjer je napisal novoromantično poezijo, impresionistično prozo ter številna dela za otroke, kot so basni, pravljice, otroške pesmi in povesti, ter drugo.

Preberi več Spominjamo se Kettejeve smrti