ZA OBNOVO PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA

KD Severina Šalija daje pobudo, da bi obnovili oba Plečnikova spomenika v Novem mestu

Pripravil: Milan Markelj

V KD Severina Šalija je dozorela pobuda, da bi Plečnikov spomenik NOB v Bučni vasi in morda tudi njegov spomenik na Seidlovi cesti s skupnimi močmi očistili in po potrebi ustrezno obnovili po navodilih stroke. V ta namen je društvo predlagalo Združenju borcev za vrednote NOB Novo mesto in Društvu arhitektov Dolenjske in Bele krajine, da se v jubilejnem letu ustanovi tričlanski odbor za obnovo obeh Plečnikovih spomenikov v Novem mestu. (glej Pobuda)

(več …)

Ustanovimo odbor za obnovo Jakčevega spomenika!

Pozdravljeni gospod predsednik Milček Komelj, spoštovani člani KDSŠ in ostali simpatizerji društva! Čeprav ste nekateri še na dopustu, Vam kljub temu pišem. Moj članek o skrunitvi groba Novomeščana, slikarja in akademika Božidarja Jakca na spletni strani Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) in v Dolenjskem listu je pri številnih bralcih in Preberi več…

JAVNI POZIV: Dokončno urediti mestno pokopališče

Nedorečenosti in zahtevne nerešene zadeve v pokopališki dejavnosti v Mestni občini Novo mesto

Besedilo in foto: Franci Koncilija

Med aktivnostmi Kulturnega društva Severina Šalija zavzema pomembno mesto tudi kultura bivanja in kultura minevanja. Ugotavljamo, da na področju pokopališke dejavnosti v Mestni občini Novo mesto obstaja kar nekaj nedorečenosti in tudi zahtevnih nerešenih zadev, zato s tem dobronamernim prispevkom pozivamo župana Gregorja Macedonija in vse občinske svetnike, da se na eni izmed jesenskih sej občinskega sveta seznanijo s pokopališko problematiko, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, in sprejmejo ustrezne sklepe za postopno razrešitev navedenih perečih zadev, vključno z imenovanjem projektne skupine, ki bo v kratkoročnem in dolgoročnem smislu pripravila analizo obstoječega stanja in elaborat vseh potrebnih ukrepov, vključno s časovnico v kratkoročnem in dolgoročnem smislu. Na društvu smo prepričani, da so navedena dejstva vredna tehtnega premisleka in ustreznih odločitev vseh odgovornih, da bo tako čim prej dokončano eno izmed najlepših pokopališč v Sloveniji, pokopališka dejavnost v Mestni občini Novo mesto pa bo tako postala še učinkovitejša. Ljudje si to vsekakor zaslužijo.

(več …)

300-letnica rojstva Marije Terezije in novomeška gimnazija

Od ustanovitvene liste cesarice Marije Terezije za novomeško gimnazijo v letu 1746 do dolenjske akademske iniciative 

Pripravil: Miha Japelj

Uvodna misel

Velik del svojega življenja sem posvetil študiju, od osnovne šole, preko novomeške gimnazije do vseh stopenj univerzitetnega študija na (moji) Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Svoje strokovno in znanstveno-raziskovalno delo sem več kot 40 let opravljal v Tovarni zdravil Krka na področju razvoja in raziskav kemije zdravil. Kot redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo sem »šolal« veliko mladih kemijskih inženirjev. Bil sem jim tudi mentor pri več kot 150 diplomah, magisterijih in doktoratih. Z največjim veseljem sem vrsto let vodil Krkine nagrade za študente in dijake. S posebnim ponosom pa povsod vedno rad povem, da sem maturant novomeške gimnazije. Ob številnih priložnostih in svečanih dogodkih rad poudarjam, da je naša gimnazija, ki jo je ustanovila cesarica Marija Terezija 8. avgusta 1746, prva in najboljša gimnazija v Sloveniji. To misel sem ponovil tudi na nedavnem 3. Forumu osebne odličnosti, ki ga je 11. aprila letos organizirala Fakulteta za organizacijske vede (dekan prof. dr. Boris Bukovec) v Novem mestu. Med vnetimi poslušalci je bil z nami tudi naš znani rojak prof. dr. Jože Gričar, ki je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in kontaktna oseba evropskega omrežja živih laboratorijev (http://eLivingLab.org). Kot nekdanjemu, tudi navdušenemu maturantu novomeške gimnazije mu je šinila v glavo ideja, da bi lahko ustrezno in dostojno obeležili tristoto obletnico rojstva Marije Terezije v sklopu slovenske pobude »Čezmejnega e-sodelovanja v e-regijah« (Inter-Municipality Initiative: Cross-border eCollaboration in the eRegions).

(več …)

Knjiga brez davka?

Slovenija je zadržana do ukinitve davka na dodano vrednost za knjige. Finančni ministri Evropske unije razmišljajo o spremembi direktive o davku na dodano vrednost (DDV), s katero bi izenačili davčno obravnavo za tiskane in elektronske knjige ter časopise. Zavzemajo se za znižane stopnje DDV, možna bi bila celo ničelna stopnja Preberi več…

Da ne gredo v pozabo

Naloga KD Severina Šalija je, da poskrbi za umestitev literarnih ustvarjalcev našega okolja v lokalne šolske učne programe – Pobuda, ki jo je na društvenem srečanju predstavila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg. 

Nekaj je nedvomno res. Slovenci smo narod pesnikov in Severin Šali sodi med tiste, ki so v petdesetih letih svojega ustvarjanja, pesniškega in prevajalskega, pustil pečat v slovenski literarni zgodovini. Pa vendar … Če bi šli zdaj na ulice in spraševali ljudi, katere pesnike poznajo, bi verjetno odgovarjali: Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Župančiča, Kosovela, morda Toneta Pavčka … Veseli bi bili, če bi se znašel na seznamu tudi Severin Šali. Verjetno bi bilo še slabše, če bi spraševali izključno po dolenjskih pesnikih. Zakaj tako? Odgovor je jasen. Če izvzamemo Toneta Pavčka, dolenjski pesniki niso dobili mesta v literarnem kanonu, to je med tistimi besedili, ki naj bi jih poznal vsak kolikor toliko izobražen človek. Prav tako niso umeščeni v dosti strožji šolski kanon. Ni jih v literarnih leksikonih, ni jih v šolskih berilih. Ostajajo na obrobju in znani le literarnim sladokuscem.

(več …)