Arhivi Kategorije: Pobuda

ZA OBNOVO PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA

KD Severina Šalija daje pobudo, da bi obnovili oba Plečnikova spomenika v Novem mestu

Pripravil: Milan Markelj

V KD Severina Šalija je dozorela pobuda, da bi Plečnikov spomenik NOB v Bučni vasi in morda tudi njegov spomenik na Seidlovi cesti s skupnimi močmi očistili in po potrebi ustrezno obnovili po navodilih stroke. V ta namen je društvo predlagalo Združenju borcev za vrednote NOB Novo mesto in Društvu arhitektov Dolenjske in Bele krajine, da se v jubilejnem letu ustanovi tričlanski odbor za obnovo obeh Plečnikovih spomenikov v Novem mestu. (glej Pobuda)

Letošnje leto je namreč proglašeno za Plečnikovo leto. 7. januarja letos je minilo šest desetletij od smrti, 23. januarja pa 145 let od rojstva znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojim delom vtisnil neizbrisen pečat trem srednjeevropskim prestolnicam, Dunaju, Pragi in Ljubljani, slovensko kulturo pa pomembno obogatil tako z arhitekturnimi stvaritvami kot z urbanističnimi in oblikovalskimi dosežki, velja pa tudi za duhovnega očeta arhitekturne šole ljubljanske univerze. Njegovo mojstrstvo se kaže predvsem v izvirnem prepletu klasičnih oblikovnih prvin z lastnim navdihom. Pomen tega velikega Slovenca potrjuje dejstvo, da je bila njegova zapuščina nominirana za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine in je trenutno umeščena na Tentative seznam.

Na širšem območju Novega mesta žal nimamo nobene večje Plečnikove stvaritve, povsem brez vsega iz njegove kulturne dediščine pa le nismo.

Plečnikov spomenik NOB ob Ljubljanski cesti je dandanes precej zanemarjen. (Foto: MiM)

Ob Ljubljanski cesti na robu mesta stoji spomenik NOB, posvečen padlim domačinom iz Velike Bučne vasi. Postavili so ga leta 1951 po Plečnikovih načrtih. Spominsko obeležje oblikuje štiri metre visok steber, ki ga štirikrat ovija ozek ornamentiran trak z girlandami. Na vrhu se steber zaključi s stilizirano žaro. Prostor okoli spomenika je zamejen z betonskimi stebrički in s peterokotno “stelo” z reliefno oblikovano zvezdo.

Spomenik petim obešenim partizanom na Seidlovi cesti. (Foto: MiM)

Drugi spomenik NOB, povezan s Plečnikom, je spominsko obeležje, ki so ga postavili leta 1956 na mestu, kjer so nemški okupatorji na vrtno ograjo obesili pet partizanov. Spomenik sestavlja valjast steber z napisno ploščo. Sedanjo obliko je spomeniku dala arhitekta Špelka Valentinčič Jurkovič. Leta 1995 so namreč ob rekonstrukciji Seidlove ceste spomenik prestavili na sedanjo lokacijo in so vanj vključili izvirni del železne ograje, na katero so obesili partizane.

Kot zanimivost dodajmo, da je Dolenjska s Plečnikom povezana tudi z osebnim poznanstvom, ki ga je imel mojster z mag. farmacije Emilijo Fon, lekarnarico iz Kostanjevice. O letih njunega prijateljevanja pričajo številna ohranjena in v knjižni obliki izdana Plečnikova pisma. Ob njunem dopisovanju je na prošnjo Fonove nastala vrsta drobnih projektov, od ciborija za kostanjeviško cerkev, ekslibrisa za lekarno sv. Miklavža in za Meščansko skupnost (vzeli so jo za osnovo grba kostanjeviške občine), projekt za lekarno in stanovanje ter načrt regulacije Kostanjevice na Krki.

Ustanovimo odbor za obnovo Jakčevega spomenika!

Pozdravljeni gospod predsednik Milček Komelj,
spoštovani člani KDSŠ in ostali simpatizerji društva!

Čeprav ste nekateri še na dopustu, Vam kljub temu pišem. Moj članek o skrunitvi groba Novomeščana, slikarja in akademika Božidarja Jakca na spletni strani Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) in v Dolenjskem listu je pri številnih bralcih in članih društva naletel na pozitiven odmev, saj so me mnogi spodbudili , naj naredimo vse, da bo Jakčev doprsni kip spet na svojem mestu. O tej problematiki sem prejel tudi prijazno pismo župana Gregorja Macedonija.

Zadeva je dokaj kompleksna in zahteva resen ter strokoven pristop. Ker sem prepričan, da me v teh prizadevanjih podpirate, sem se opogumljen odločil, da Vam pošljem pobudo za ustanovitev Odbora za obnovo Jakčevega spomenika na pokopališču v Ločni.

V ta namen Vas prosim, da mi sporočite, da s to pobudo načeloma soglašate, hkrati pa predlagate tudi imena za petčlanski odbor. Zahvaljujem se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljam!

Franci Koncilija, namestnik predsednika

JAVNI POZIV: Dokončno urediti mestno pokopališče

Nedorečenosti in zahtevne nerešene zadeve v pokopališki dejavnosti v Mestni občini Novo mesto

Besedilo in foto: Franci Koncilija

Med aktivnostmi Kulturnega društva Severina Šalija zavzema pomembno mesto tudi kultura bivanja in kultura minevanja. Ugotavljamo, da na področju pokopališke dejavnosti v Mestni občini Novo mesto obstaja kar nekaj nedorečenosti in tudi zahtevnih nerešenih zadev, zato s tem dobronamernim prispevkom pozivamo župana Gregorja Macedonija in vse občinske svetnike, da se na eni izmed jesenskih sej občinskega sveta seznanijo s pokopališko problematiko, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, in sprejmejo ustrezne sklepe za postopno razrešitev navedenih perečih zadev, vključno z imenovanjem projektne skupine, ki bo v kratkoročnem in dolgoročnem smislu pripravila analizo obstoječega stanja in elaborat vseh potrebnih ukrepov, vključno s časovnico v kratkoročnem in dolgoročnem smislu. Na društvu smo prepričani, da so navedena dejstva vredna tehtnega premisleka in ustreznih odločitev vseh odgovornih, da bo tako čim prej dokončano eno izmed najlepših pokopališč v Sloveniji, pokopališka dejavnost v Mestni občini Novo mesto pa bo tako postala še učinkovitejša. Ljudje si to vsekakor zaslužijo.

Januarja leta 2000 je bilo mestno pokopališče v Srebrničah po domala desetih letih priprav (javni natečaj, razpisi itd.) in gradnje končno predano svojemu namenu. Z ustanovitvijo samostojne Slovenije, posledično pa tudi zaradi implementacije zakona o denacionalizaciji so se kasneje vsi postopki in sam začetek gradnje pokopališča znatno zavlekli. Investitor te pomembne naložbe je bila Komunala, vse postopke pa je uspešno vodil Jože Cvitkovič. Na javnem natečaju je bila izbrana avtorska skupina v sestavi: za arhitekturo in interier arhitekt profesor Aleš Vodopivec, za krajinsko arhitekturo pa profesorja Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda. Avtorji izbrane natečajne rešitve izgradnje mestnega pokopališča v Srebrničah so prejeli prestižni arhitekturni nagradi: mednarodno Piranesijevo nagrado za leto 2000 in Plečnikovo nagrado za leto 2001.

PROBLEMATIKA POKOPALIŠČA V SREBRNIČAH

Iz idejne zasnove pokopališča v Srebrničah je bila natančno razvidna dinamika in obseg izgradnje načrtovane pokopališke in pogrebne infrastrukture, da bo pokopališče lahko dejansko služilo svojemu namenu v vseh svojih razsežnostih. Čeprav pokopališka in pogrebna dejavnost na tem pokopališču potekata nemoteno in sta vzorno urejeni, objekt v celostnem smislu še ni dokončan, saj je potrebno urediti kar nekaj zadev:

1) Ureditev prostora za množične pokope v primeru hudih naravnih katastrof in kužnih epidemij.

2) Izgradnja kostnice.

3) Izgradnja obojestranskega avtobusnega postajališča pred vhodom na pokopališče.

4) Dokončanje izgradnje obojestranskih pločnikov in enostranske kolesarske steze na manjkajočem odseku od Škrjanskega potoka do pokopališča.

5) Ponovno je potrebno presoditi primernost lokacije trgovine z gradbenim materialom, ki nikakor ne sodi v neposredno okolje pokopališke arhitekture gozdnega tipa.

6) Smotrno je izdelati študijo o primerni dolgoročni resoluciji namembnosti gradu Marof, ki stoji nasproti pokopališča.

7) Tudi obstoječi silos ne sodi v neposredno bližino mestnega pokopališča.

Glede navedenih nedokončanih zadev sem od Simona Štuklja, ki je odgovoren tudi za ta segment komunalne dejavnosti v MO NM, prejel prijazno pojasnilo, iz katerega je razvidno, da je izgradnja obojestranskega avtobusnega postajališča nasproti pokopališča brezpredmetna, ker se je z ustanovitvijo nove občine Straža struktura in frekvenca avtobusnega prometa bistveno spremenila, zato sedanje avtobusno postajališče na parkirišču povsem ustreza in zadošča. Glede prostora za množični pokop in izgradnjo kostnice pa je Simon Štukelj pojasnil, da ta dva infrastrukturna objekta sicer morata biti prostorsko opredeljena, sama izgradnja pa je povsem drugo vprašanje, ki brez predhodnega ustreznega dolgoročnega planiranja in zagotavljanja denarja za to naložbo ni uresničljiva.

KDAJ BO ZAPRTO POKOPALIŠČE V LOČNI?

Tudi pokopališče v Ločni ima svoj nerešeni problem. Še vedno namreč ostaja odprto vprašanje ekshumacije in prenosa posmrtnih ostankov pokojnikov s pokopališča v Ločni na mestno pokopališče v Srebrniče. Svojci bodo imeli možnost, da se bodo svobodno odločili in zahtevali prenos pokojnikov v Srebrniče ali pa se bodo odločili za opustitev grobnega polja. Po končanem prenosu bo potrebno začeti uresničevati urbanistično rešitev (OPN) za dokončni namen in uporabo tega prostora od Seidlove ceste pa vse do kapelice (Pild) na vrhu hriba nad Kosovo dolino. V gradbenem dovoljenju za izgradnjo takratne stanovanjske soseske na Seidlovi cesti nasproti pokopališča v Ločni lepo piše: »Prva vselitev stanovalcev v blok, zadnji pokop na pokopališču.« V samem postopku ta zahteva še vedno velja, ustreznih prostorskih in siceršnjih dejavnosti s strani odgovornih ljudi in ustanov za ureditev te zadeve pa še vedno ni. Do kdaj?

NEDOREČENO UPRAVLJANJE VAŠKIH POKOPALIŠČ

Poleti leta 2000 je MO NM sprejela Odlok (UL RS št. 74) o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v MO Novo mesto. V prehodnih in končnih določbah, natančno v 44. členu, nedvoumno piše, da se izvajanje javne službe v soglasju s krajevnimi skupnostmi prenese na izvajalca (Komunalo) javne službe najpozneje v roku petih letih po sprejetju tega odloka. Po izjavi Simona Štuklja do sedaj še nobeno vaško pokopališče ni bilo preneseno v upravljanje Komunale. Štukelj je še dodal, da je vlada RS že lani sprejela nov Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, v roku pol leta pa mora vlada sprejeti tudi zakonske podakte – uredbe, s katerimi bo ta dejavnost urejena enako za vse izvajalce teh služb na ravni celotne Slovenije. Komunale in občinske svete torej čaka še kar nekaj dela, saj bodo morale svoje odloke čim prej uskladiti z novo zakonodajo. Tako tudi vprašanje prevzema vaških pokopališč v upravljanje Komunale ostaja še nekaj časa odprto.

ZAKLJUČEK

V Kulturnem društvu Severina Šalija upravičeno pričakujemo in želimo, da bo ta javni poziv razumljen pozitivno in dobronamerno v želji po enem samem cilju, da bo po principu projektnega sodelovanja skupina strokovnjakov čim prej začela s permanentnim reševanjem navedene problematike, tako da bo omenjena naložba izgradnje mestnega pokopališča v Srebrničah po domala 20 letih delovanja tudi resnično dokončana v povezavi z ostalimi pokopališči.

300-letnica rojstva Marije Terezije in novomeška gimnazija

Od ustanovitvene liste cesarice Marije Terezije za novomeško gimnazijo v letu 1746 do dolenjske akademske iniciative 

Pripravil: Miha Japelj

Uvodna misel

Velik del svojega življenja sem posvetil študiju, od osnovne šole, preko novomeške gimnazije do vseh stopenj univerzitetnega študija na (moji) Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Svoje strokovno in znanstveno-raziskovalno delo sem več kot 40 let opravljal v Tovarni zdravil Krka na področju razvoja in raziskav kemije zdravil. Kot redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo sem »šolal« veliko mladih kemijskih inženirjev. Bil sem jim tudi mentor pri več kot 150 diplomah, magisterijih in doktoratih. Z največjim veseljem sem vrsto let vodil Krkine nagrade za študente in dijake. S posebnim ponosom pa povsod vedno rad povem, da sem maturant novomeške gimnazije. Ob številnih priložnostih in svečanih dogodkih rad poudarjam, da je naša gimnazija, ki jo je ustanovila cesarica Marija Terezija 8. avgusta 1746, prva in najboljša gimnazija v Sloveniji. To misel sem ponovil tudi na nedavnem 3. Forumu osebne odličnosti, ki ga je 11. aprila letos organizirala Fakulteta za organizacijske vede (dekan prof. dr. Boris Bukovec) v Novem mestu. Med vnetimi poslušalci je bil z nami tudi naš znani rojak prof. dr. Jože Gričar, ki je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in kontaktna oseba evropskega omrežja živih laboratorijev (http://eLivingLab.org). Kot nekdanjemu, tudi navdušenemu maturantu novomeške gimnazije mu je šinila v glavo ideja, da bi lahko ustrezno in dostojno obeležili tristoto obletnico rojstva Marije Terezije v sklopu slovenske pobude »Čezmejnega e-sodelovanja v e-regijah« (Inter-Municipality Initiative: Cross-border eCollaboration in the eRegions).

Preberi več 300-letnica rojstva Marije Terezije in novomeška gimnazija

Prenova Glavnega trga draga in dolgotrajna

Prenova novomeškega Glavnega trga bo dolgotrajna in draga

Pripravil: Franci Koncilija

Krajevna skupnost Center Novo mesto je v sredo, 21. junija 2017, ob 18. uri v Rotovžu pripravila srečanje krajanov. Predstavljena je bila prenova novomeškega mestnega jedra in njeni vplivi na življenje krajanov.

Gre za projekt velikih razsežnosti, kakršnega prebivalci tega dela Novega mesta niso bili deležni že desetletja. Na Krajevni skupnosti Center se prenove zavedajo in jo podpirajo, hkrati pa želijo, da bi čim manj vplivala na kakovost bivanja.  Na krajevni skupnosti dobro vedo, da je pravočasna in vsebinsko bogata informiranost Novomeščanov o celotnem poteku prenove bistvena za uspešen zaključek te tako pomembne naložbe MO Novo mesto. Zato je bilo sklicano srečanje krajanov, na katerega so povabili arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka, člana projektne delovne skupine za prenovo mestnega jedra Novega mesta, in arheologa Uroša Bavca, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti.

Dr. Tomaž Slak je okoli šestdesetim udeležencem srečanja pregledno predstavil štiristopenjsko strukturirano izvedbo prenove, podrobno pa se je osredotočil na sklop B-1, ki se nanaša pretežno na Glavni trg. Naložba prenove mestnega jedra predstavlja jasno vizijo prednostnih nalog vodstva MO Novo mesto pri urejanju mesta, saj gre za programsko, vsebinsko, oblikovno in urbano prenovo mestnega središča. Nobenega dvoma ni, da je prenova mestnega jedra tako strokovno kot  tehnično zelo zahtevna, predvsem pa draga. Izvajalec oziroma  izvajalci vseh del še niso znani, najzahtevnejši poseg pa bo izgradnja infrastrukturnega kolektorja velikosti 2,40 m x 3,50 m, ki bo zakopan v zemljo po celotnem Glavnem trgu, v njem pa bodo potekali energetski, optični in vsi drugi komunalni vodi in podobno.

Največ vprašanj udeležencev je sprožilo področje prometa, parkiranja in izgradnje parkirnih hiš, še posebej med prenovo. Po novem bo promet potekal samo enosmerno, in sicer od hotela Krka po mostu  do krožišča pri nekdanjem hotelu Kandija, kjer je načrtovana izgradnja največjega novomeškega parkirišča. Predavatelj je podrobno predstavil tudi časovni načrt izvajanja arheoloških raziskav, ki bodo trajale štiri mesece. Med gradnjo po mestu ne bo prometa, zagotovljen pa bo dostop za pešce in interventna vozila. Na vprašanje, koliko bo stala celotna naložba, Slak ni znal odgovoriti, približna ocena pa nakazuje na okoli šest milijonov evrov. Predavatelj prav tako ni znal pojasniti načina financiranja celotne naložbe in posameznih deležev sofinanciranja s strani MO Novo mesto, države, morda evropskih kohezijskih sredstev itd. Povedal je, da župan Gregor Macedoni pričakuje zaključek vseh del še pred začetkom lokalnih volitev leta 2018.

Knjiga brez davka?

Slovenija je zadržana do ukinitve davka na dodano vrednost za knjige.

Finančni ministri Evropske unije razmišljajo o spremembi direktive o davku na dodano vrednost (DDV), s katero bi izenačili davčno obravnavo za tiskane in elektronske knjige ter časopise. Zavzemajo se za znižane stopnje DDV, možna bi bila celo ničelna stopnja davka na knjigo.
Slovenija je glede teh predlogov zelo zadržana in že po tradiciji spet »bolj papeška od papeža«. Strinja se z izenačitvijo davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, nasprotuje pa ničelni stopnji. Knjiga je kot temeljna kulturna vrednota za Slovence še posebej pomembna, zato tako stališče za mnoge ni sprejemljivo. Javno so se oglasili že člani slovenskega pisateljskega društva, pri čemer jih podpiramo tudi v Kulturnem društvu Severina Šalija. Nerazumno je, da ne znamo ali pa ne zmoremo zaščititi naših resničnih nacionalnih interesov, da o svoji kulturni identiteti ne mislimo resno.

Da ne gredo v pozabo

Naloga KD Severina Šalija je, da poskrbi za umestitev literarnih ustvarjalcev našega okolja v lokalne šolske učne programe – Pobuda, ki jo je na društvenem srečanju predstavila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg. 

Nekaj je nedvomno res. Slovenci smo narod pesnikov in Severin Šali sodi med tiste, ki so v petdesetih letih svojega ustvarjanja, pesniškega in prevajalskega, pustil pečat v slovenski literarni zgodovini. Pa vendar … Če bi šli zdaj na ulice in spraševali ljudi, katere pesnike poznajo, bi verjetno odgovarjali: Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Župančiča, Kosovela, morda Toneta Pavčka … Veseli bi bili, če bi se znašel na seznamu tudi Severin Šali. Verjetno bi bilo še slabše, če bi spraševali izključno po dolenjskih pesnikih. Zakaj tako? Odgovor je jasen. Če izvzamemo Toneta Pavčka, dolenjski pesniki niso dobili mesta v literarnem kanonu, to je med tistimi besedili, ki naj bi jih poznal vsak kolikor toliko izobražen človek. Prav tako niso umeščeni v dosti strožji šolski kanon. Ni jih v literarnih leksikonih, ni jih v šolskih berilih. Ostajajo na obrobju in znani le literarnim sladokuscem.

Preberi več Da ne gredo v pozabo