Arhivi Kategorije: Opažamo

ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?

Ponižujoče zapostavljanje in omalovaževanje slovenskega jezika v javni rabi – Nazivi prireditev, trgovin in lokalov pričajo, kako neodgovorno se Slovenci obnašamo do svojega jezika

Besedilo in foto: Franci Koncilija

K današnjemu razmišljanju me je spodbudil pred kratkim objavljeni »pomišljaj« urednika Milana Marklja na naši spletni strani. V članku je opozoril, kako žaljiv in ponižujoč do Slovencev in slovenskega jezika je bil naslov odmevnega novomeškega kulturnega dogodka Festival kratke zgodbe Novo mesto short, ki ga je organizirala Goga. Angleščina ni nikogar zmotila, če pa bi besedo short napisali v nemščini, bi se dogodek imenoval Festival kratke zgodbe Novo mesto kurz in bili bi priče nezaslišanega zgražanja javnosti. Ne samo zaradi nepriljubljene nemščine, ampak tudi zaradi namigovanja na moški spolni organ pri tistih, ki ne poznajo nemškega jezika. Skratka, nemščina NE, angleščina DA!

V petek, 8. 9. 2017, je bila v frančiškanskem samostanu v Novem mestu pomembna slovesnost – počastitev jubileja 300-letnice rojstva cesarice Marije Terezije (1717–1780), ustanoviteljice novomeške gimnazije. Pobudnik slovesnosti je bil Novomeščan prof. dr. Jože Gričar. Srečanja se je udeležilo kar nekaj članov Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ), med njimi tudi naš predsednik akad. prof. dr. Milček Komelj s soprogo Nado Šumi. Oba sta doživela neljub spodrsljaj prireditelja, ki jima je vabilo na dogodek poslal v angleškem jeziku. To je dr. Milčka Komelja zelo prizadelo. Vse življenje je namreč neizmerno zagledan v razpetost dveh zanj temeljnih razsežnosti bivanja Slovencev – v dragotine umetnosti in kleno izražanje v maternem jeziku. Odziv predsednika dr. Milčka Komelja je bil razumljiv, saj se na ravni KDSŠ zavzemamo za vsestranski razvoj in ohranjanje slovenskega jezika in kulture, še posebej za prepoznavnost slovenskega jezika na Dolenjskem. (Glej: Govor dr. Komelja na srečanju)

Na ustanovnem zboru KDSŠ lani smo soglasno podprli tudi peticijo za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je pred tem sprejelo Slavistično društvo Slovenije.
Razmišljam, kako neodgovorno se Slovenci obnašamo do svojega jezika, ki nas še najbolj opredeljuje kot narod in je prava posebnost med številnimi jeziki 500-milijonske Evrope, kjer večinoma govorijo angleščino. Ta ne pozna dvojine, ki tako čudovito pooseblja ljubezen in je jezik zaljubljencev.

A to še ni vse. Prof. dr. Janez Dular, rojen Stražan, me je opozoril, da je na letošnji, sicer priljubljeni prireditvi Straška jesen opazil napis STRAŽA OPEN 2017. Prireditelji so med številnimi drugimi dogodki pripravili tudi športno prireditev Straža OPEN CUP 2017 itd.

A to sploh še ni vse … V mariborskem časniku Večer sem v začetku septembra na kulturni strani bral, da je tam nastopil bend PIGS PARLAMENT iz Goriških brd. Fantje zatrjujejo, da bendi gradijo, birokracija pa vse podira itd. Po vsem tem sem se pred dnevi radovedno sprehodil po našem ljubem Novem mestu in videl, da na pročeljih stavb na Glavnem trgu kar mrgoli sporočil v angleščini, in nekaterih ni mogoče niti razumeti. Zanimivo je, da sta besedici WC in MERCATOR tako udomačeni, da v nas sploh ne povzročata kakšnega posebnega razburjanja. Naj za konec napišem samo nekatera angleška imena: OBSEŠEN, PARTI BUTIK, RF/ MAX, CHAMPION itd., v Ljubljani pa sem mimogrede fotografiral napisa CAFFE SHOP in THE END. Vse to je nezaslišano ponižujoče zapostavljanje in omalovaževanje slovenskega jezika, posredno pa tudi vseh Slovencev, ki ljubimo in spoštujemo svoj jezik. Kdor more, naj razume!

NE GRE KAR TAKO PREZRETI

Hrup v mestu onesnažuje okolje, zaradi povečanega prometa pa je ogrožena tudi varnost pešcev

Pripravil: Franci Koncilija

Po nedavno zelo problematičnem onesnaženju zraka zaradi požara v Zalogu preti prebivalcem Novega mesta, ki živijo v ožjem središču, novo onesnaževanje, tokrat s hrupom. Zaradi zapore mostu in s tem posledično povečane prometne gneče je stopnja ogroženosti pešcev v mestu znatno narasla.
Že dolgo je namreč znano, da je hrup kot onesnaževalec okolja po stopnji nevarnosti, s katero grozi človeku, takoj za onesnaževanjem zraka in vode. Okoljevarstveniki se zato upravičeno sprašujejo, ali ni hrup dosegel tiste meje, prek katere ni več mogoče. Po zapori mostu proti Šmihelu, ki ga je potrebno preplastiti z novo asfaltno prevleko, večina voznikov ne uporablja tako imenovane vzhodne obvoznice (Ločna–Žabja vas), ampak se raje odloči za vožnjo prek središča mesta. V prvih dneh zapore so zaradi pomanjkljive prometne signalizacije v center mesta vozili celo tovornjaki in prometna zmeda je bila velika.

Poleg teh nevšečnosti želim opozoriti še na izredno nizko raven prometne kulture voznikov in nepoznavanje cestnoprometnih predpisov. To se kaže v nepravilnem parkiranju, velikih hitrostih (največja dovoljena hitrost po mestu je 30 km na uro), nespoštovanju varnostne razdalje med vozili in nespoštovanju prednosti pešcev na prehodih za pešce. Razumljivo je, da zaradi visokih dnevnih temperatur občinski redarji in policisti težje izvajajo prepotrebno kontrolo prometa.

Pri vsem tem ni nobenega dvoma, da se je v mestu zaradi zapore mostu in posledično zgoščenosti tranzitnega prometa, ki traja od pete ure zjutraj pa vse tja do 22. ure zvečer, znatno povečala stopnja ogroženosti pešcev, ki so udeleženi v prometu, kakor tudi hrup. Strokovnjaki že dolgo opozarjajo na izredno neugodne psihične posledice hrupa, ki ga povzročajo osebna vozila, to je od 74 do 81 decibelov. Hrup torej je in bo ostal zelo moteč in nezaželen zvok, ki moti vsakega človeka, še posebej stanovalce v središču Novega mesta. Meščani se zato upravičeno bojimo, da se bodo vse navedene bivalne težave samo še povečale, ko bo zaradi temeljite obnove in posodobitve zaprta Pugljeva ulica in predvsem Glavni trg. Pa menda odgovorni ne mislijo, da je tišina luksuz?!