Arhivi Kategorije: Društveno

Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče

Uvodni nagovor prof. dr. Milčka Komelja ob ustanovitvi Kulturnega društva Severina Šalija na ustanovnem zboru 2. decembra 2016.

Predsednik KD Severina Šalija prof. dr. Milček Komelj. (Foto: MiM)

Zamisel o društvu, posvečenemu kulturi in predvsem kultiviranju slovenskega jezika, je dragocena in pomenljiva tako za sámo Novo mesto kot za današnji prelomni čas, ko povsod opažamo vse bolj neprimeren odnos do naše materinščine. V času, ko ima slovenščina uradno zagotovljene vse možnosti za svojo afirmacijo in nadaljnji razcvet, se je namreč vse preradi predvsem sami otepamo in jo v času naraščajoče globalizacije vse bolj jemljemo kot komunikacijsko oviro, namesto da bi jo negovali kot največjo dragotino.

Preberi več Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče

REFORMIRATI MORAMO NAŠA SRCA !

Na 4. Šalijevem večeru v torek, 24. oktobra, v Knjižnici Mirana Jarca je dr. Daniel Brkič, pastor evangelijske cerkve v Novem mestu, predaval na temo Luther ali Trubar? Predavanju, ki je bilo posvečeno zaključku 500-letnega jubileja reformacije, je prisluhnilo okoli 50 ljudi. Udeleženci, ki so to hoteli, so brezplačno prejeli v dar lično posodobljen ponatis Dalmatinove Biblije Novi Testament iz leta 1584.

Pripravil: Franci Koncilija, foto: Marko Klinc

Pastorjevo odlično predavanje je temeljilo tako na predstavitvi zapletenih družbenih in cerkvenih razmer tedanje dobe kakor tudi na dveh ustanoviteljih protestantizma v Evropi in na Slovenskem, Martinu Luthru in Primožu Trubarju. Oba, pa vendar vsak na svoj način, sta s svojim naukom in za ceno svobode vesti in posledično ekskomunikacije temeljito prevetrila zatohlost katoliške cerkve, ki je v tistem času pozabila na Jezusov evangelij in božje zapovedi. V nadaljevanju je predavatelj predstavil širše družbene vzroke za nastanek reformacije, kot so bili: konec izgnanstva papežev v Avignonu, lateranski koncil, kjer so zavrgli konciliarizem in uzakonili papeški primat, pa padec Carigrada, ki so ga zavzeli Turki, Kolumbovo odkritje novega sveta, Guttenbergova iznajdba tiskarskega stroja, Kopernikov heliocentrični sistem, kmečki upori, epidemije kuge in še in še. V katoliški cerkvi pa je Luthra motilo nemoralno življenje papežev in klerikov, zbiranje denarja za izgradnjo bazilike sv. Petra v Rimu, prekupčevanje z odpustki za božjo kazen, za grehe vernikov in trpljenje v vicah, kupovanje cerkvenih služb (simonija) in druge nečednosti. Vse to je sodu izbilo dno 31. oktobra 1517, ko naj bi Luther v znak protesta, na dan pred praznikom vseh svetih, nabil na vrata wittenberške cerkve znamenitih 95 tez o odpustkih.

MARTIN LUTHER

Martin Luther

»Luther je vedno trdil, da je resnični zaklad Cerkve samo Evangelij. Zato so njegove teze samo dokument reforme, ne pa reformacije. Luther ni hotel biti reformator, ampak obnovitelj krščanstva. Žal v svoji oholosti tedanja Cerkev Luthru ni hotela prisluhniti. Tako je sama ustvarila protestantsko Cerkev kot dokaz svojega neuspeha. Namesto da bi se Rim s papežem Leonom X. odzval na prodajanje odpustkov s kesanjem in pokoro, je odgovoril z obsodbo, zato je sokrivec za bolečo rano razdeljene Cerkve,« je uvodoma dodal pastor Brkič.

Čeprav je dr. Daniel Brkič profesor protestantske teologije na univerzi v Zagrebu in pastor, je bil v ocenah do Luthra, človeka svojega časa, ki ga visoko ceni, objektivno kritičen, zgodovinsko pošten in teološko profesionalen, še posebej v razlagah Luthrovih blasfemičnih in protislovnih izjav. Prav tako je v kontekstu tedanjega časa obsodil Luthrove izjave o Judih in upornih nemških tlačanih. Zato ne čudi, da ga je predstavil kompleksno in interdisciplinarno, v kontekstu 16. stoletja. Luther ni nikoli nameraval razdeliti katoliške Cerkve, ampak jo je želel samo prenoviti. Na cesarskem zboru leta 1521 je Luther na zaslišanju povedal: »Tukaj stojim, ne morem drugače, Bog mi pomagaj! Amen.« Ta njegova izjava pomeni začetek zgodovine demokracije, svobode govora in ugovora vesti, čeprav sam vsega tega včasih tudi ni spoštoval.

PRIMOŽ TRUBAR

Primož Trubar

Gotovo so Brižinski spomeniki iz 10. stoletja najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku. To je dejstvo. Vendar pa je Primož Trubar prvi Slovenec v tedanji Evropi, ki je naredil prvi korak k slovenski narodni samobitnosti in nas poimenoval »moji lubi Slovenci«. Tako smo Slovenci leta 1550 dobili prvo slovensko knjigo, Trubarjev Katekizem in Abecednik, Jurij Dalmatin pa je leta 1584 prevedel in izdal celotno Sveto pismo (Dalmatinova Biblija) v eni knjigi. Zato ni nobenega dvoma, da so slovenski protestanti zaslužni za prve tiskarne, knjižnice, glasbene zapise, zametke šolstva in slovensko narodno zavest. Tako ni čudno, kot je dejal pastor Brkič, da je zanj Trubar pomembnejši od Luthra.

V nasprotju z Luthrom Primož Trubar ni bil reaktiven, ampak korektiven. Ni bil disharmoničen, ampak harmoničen. Ni bil diametralen, ampak komplementaren. Ni bil antagonist, ampak protagonist. Ni bil divergenten, ampak konvergenten. Ni bil konflikten, ampak kompatibilen. Ni bil obremenjen s kompleksi ne s stereotipi. Ni bil človek kloštra, ampak svetovljan. Njegova osebnostna struktura, domača vzgoja, socialna mreža in teološka orientiranost so bili v prid povezovanja in stalnega dialoga z vsemi. Trubar kot ustanovitelj in ravnatelj biblijskega zavoda v Bad Urachu v Nemčiji je v dobrih štirih letih delovanja (1560–1564) poskrbel za natis za tisti čas izjemnih 30.000 knjig v hrvaščini, slovenščini in italijanščini, in to v treh različnih pisavah: latinici, glagolici in cirilici. Šlo je za prvo svetopisemsko družbo na svetu.

Neverjetno pogumen je bil Trubar, ko so od njega zahtevali, da podpre idejo skupnega slovanskega jezika. Odločno je bil proti. Spodbujal je Hrvate, da naj pišejo v glagolici, Srbi pa v cirilici. Prav tako je bil Trubar že takrat, ko o tem ni nihče niti sanjal, ekumenski in globalen. Družil se je z uskoškimi in žumberškimi popi, s katoliškimi duhovniki, obiskal je zaprtega turškega pašo v ljubljanskem gradu in razmišljal o evangelizaciji Turkov, imel je stik z vsemi tedanjimi smermi reformacije, še posebej s kalvinizmom.
Prav tako je bil izjemen v razumevanju sprave, navkljub različnostim. Njegova čista krščanska vest je izstopala v pismu Juriju Bravšiču (1. julija 1564), v katerem ga je kot odgovornega za rimsko Cerkev v Ljubljani pozval na javen ali zaseben pogovor.
Predlagani pogovor, če ga Bravšič ne bi odklonil, bi bil prvo slovensko ekumensko srečanje. Trubar je dal ekumenski zgled že takrat, ko o tem ni nihče niti sanjal. Prav tako je slovenski narod očistil praznoverja, procesij, namišljenih čudežev in poganskih šeg.

Na koncu predavanja je pastor Daniel Brkič očrtal trenutno stanje protestantov v svetu in Sloveniji in citiral danskega protestantskega teologa in filozofa Sorena Kierkegaarda, ki je izjavil, da je največji sovražnik krščanstva krščanstvo. Pastor je dejal, da so protestanti v Sloveniji manjšina, ampak so prepoznavni in družbeno angažirani. Dejal je, da je na svetu veliko rimokatolikov, pravoslavnih in protestantov, a žal malo kristjanov. Svet ne potrebuje krščanstva, ampak Kristusa. Gandi je ošvrknil kristjane, ko je rekel: »Vaš Kristus mi je všeč, vi pa ne, ker tako ne živite.« Pastor je, tako kot že poleti na Novomeških večerih, ponovno izpostavil pomen ekshumacije posmrtnih ostankov Primoža Trubarja v Derendingenu v Nemčiji in simboličen pokop na Slovenskem. Po njegovem prepričanju bo to pomembno dejanje za Slovence in našo narodno identiteto kot osnovo slovenske državotvornosti, ne glede na vero in politično prepričanje. Brkič se boji politikantstva, populizma in demagogije, trdno pa je prepričan, da brez iskrenega odpuščanja ni prihodnosti. Spravo potrebujemo v srcih, ne pa na mitingih in proslavah. Ali bomo Slovenci zmogli vse to?

 

ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?

Ponižujoče zapostavljanje in omalovaževanje slovenskega jezika v javni rabi – Nazivi prireditev, trgovin in lokalov pričajo, kako neodgovorno se Slovenci obnašamo do svojega jezika

Besedilo in foto: Franci Koncilija

K današnjemu razmišljanju me je spodbudil pred kratkim objavljeni »pomišljaj« urednika Milana Marklja na naši spletni strani. V članku je opozoril, kako žaljiv in ponižujoč do Slovencev in slovenskega jezika je bil naslov odmevnega novomeškega kulturnega dogodka Festival kratke zgodbe Novo mesto short, ki ga je organizirala Goga. Angleščina ni nikogar zmotila, če pa bi besedo short napisali v nemščini, bi se dogodek imenoval Festival kratke zgodbe Novo mesto kurz in bili bi priče nezaslišanega zgražanja javnosti. Ne samo zaradi nepriljubljene nemščine, ampak tudi zaradi namigovanja na moški spolni organ pri tistih, ki ne poznajo nemškega jezika. Skratka, nemščina NE, angleščina DA!

Preberi več ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?

NAD BESEDAMI JE NEBO

3. Šalijev večer je potekal v znamenju poezije Smiljana Trobiša

Pripravil: Milan Markelj, fotografije: Marko Klinc

Kulturno društvo Severina Šalija je v četrtek, 14. septembra, zvečer pripravilo v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto že 3. Šalijev večer, na katerem so predstavili novo knjigo “Nad besedami je nebo” člana društva in novomeškega pesnika Smiljana Trobiša. Pogovor s pesnikom je po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika društva Francija Koncilije vodil urednik in avtor spremne besede Marjan Pungartnik, Trobiševe pesmi je bral Tomaž Koncilija, za glasbeno doživetje je poskrbela sopranistka Urška Kastelic ob klavirski spremljavi Aleksandre  Naumovski, program pa je povezovala Irena Potočar Papež.

Preberi več NAD BESEDAMI JE NEBO

ZA OBNOVO PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA

KD Severina Šalija daje pobudo, da bi obnovili oba Plečnikova spomenika v Novem mestu

Pripravil: Milan Markelj

V KD Severina Šalija je dozorela pobuda, da bi Plečnikov spomenik NOB v Bučni vasi in morda tudi njegov spomenik na Seidlovi cesti s skupnimi močmi očistili in po potrebi ustrezno obnovili po navodilih stroke. V ta namen je društvo predlagalo Združenju borcev za vrednote NOB Novo mesto in Društvu arhitektov Dolenjske in Bele krajine, da se v jubilejnem letu ustanovi tričlanski odbor za obnovo obeh Plečnikovih spomenikov v Novem mestu. (glej Pobuda)

Preberi več ZA OBNOVO PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA

Ustanovimo odbor za obnovo Jakčevega spomenika!

Pozdravljeni gospod predsednik Milček Komelj,
spoštovani člani KDSŠ in ostali simpatizerji društva!

Čeprav ste nekateri še na dopustu, Vam kljub temu pišem. Moj članek o skrunitvi groba Novomeščana, slikarja in akademika Božidarja Jakca na spletni strani Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) in v Dolenjskem listu je pri številnih bralcih in članih društva naletel na pozitiven odmev, saj so me mnogi spodbudili , naj naredimo vse, da bo Jakčev doprsni kip spet na svojem mestu. O tej problematiki sem prejel tudi prijazno pismo župana Gregorja Macedonija.

Zadeva je dokaj kompleksna in zahteva resen ter strokoven pristop. Ker sem prepričan, da me v teh prizadevanjih podpirate, sem se opogumljen odločil, da Vam pošljem pobudo za ustanovitev Odbora za obnovo Jakčevega spomenika na pokopališču v Ločni.

V ta namen Vas prosim, da mi sporočite, da s to pobudo načeloma soglašate, hkrati pa predlagate tudi imena za petčlanski odbor. Zahvaljujem se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljam!

Franci Koncilija, namestnik predsednika

Naš predsednik redni član SAZU

Dr. Milček Komelj, predsednik Kulturnega društva Severina Šalija, je 1. junija letos postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Akademik dr. Milček Komelj

Za to visoko priznanje in čast mu je njegov namestnik Franci Koncilija poslal čestitko v imenu vseh članov društva. V nji je med drugim zapisal: 

Star slovenski pregovor pravi, da je skromnost lepa čednost, Ti pa s svojim načinom življenja, s pristno in s stalno sočutno pozornostjo do soljudi , z neprecenljivo velikim znanjem in vedenjem o neminljivi Lepoti, predvsem pa z osvajajočo skromnostjo celo presegaš to ljudsko maksimo.

Nekje sem prebral, da dolgi govori premikajo stole, kratki pa srca … Kadar govoriš Ti, je povsem drugače. Tvoje misli in povedi so žlahtne, prijazne, tople in osvajajo poslušalce tako, da na poseben način postanejo Tvoji, Ti pa njihov, ne glede na njihovo starost, socialni položaj, vero, politično prepričanje itd… Tvoje besede in misli imajo težo, pa so kljub temu božajoče, nežne in krhke, kot si v svoji notranjosti nežen in krhek tudi Ti…

Dragi Milček, hvala Ti za vse, kar nam daješ in nas tako čudovito duhovno bogatiš in plemenitiš. Radi Te imamo!

Članici našega društva nagrajeni

Članici KD Severina Šalija, Rezka Povše in Marinka  Marija Miklič, obe literarni ustvarjalki, sta na natečaju Ženske – še vedno prezrta polovica, ki ga je razpisalo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, prejeli nagradi v kategoriji odraslih udeležencev. Rezka Povše je prejela prvo nagrado za pesem Tečem z volkovi, Marinka Marija Miklič pa drugo nagrado za kratko zgodbo Vlak odhaja

Obema čestitamo z željo, da bi s svojimi pesmimi in prozo še naprej duhovno bogatile vse, ki ljubimo tovrstno besedno umetnost.

2. Šalijev večer

Predavanje prof. dr. Alenke Šivic-Dular o znamenitem Novomeščanu, jezikoslovcu akad. prof. dr. Rajku Nahtigalu, in izročitev njegove zapuščine v hrambo in trajno last Knjižnici Mirana Jarca.

Pripravil: Milan Markelj

Akad. prof. dr. Rajko Nahtigal

V počastitev 140-letnice rojstva Novomeščana prof. dr. Rajka Nahtigala (1877–1958), jezikoslovca, paleoslavista in rusista, akademika, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prvega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani,  je Kulturno društvo Severina Šalija pripravilo 2. društveni večer, ki je včeraj zvečer potekal v  Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Preberi več 2. Šalijev večer

Knjiga brez davka?

Slovenija je zadržana do ukinitve davka na dodano vrednost za knjige.

Finančni ministri Evropske unije razmišljajo o spremembi direktive o davku na dodano vrednost (DDV), s katero bi izenačili davčno obravnavo za tiskane in elektronske knjige ter časopise. Zavzemajo se za znižane stopnje DDV, možna bi bila celo ničelna stopnja davka na knjigo.
Slovenija je glede teh predlogov zelo zadržana in že po tradiciji spet »bolj papeška od papeža«. Strinja se z izenačitvijo davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, nasprotuje pa ničelni stopnji. Knjiga je kot temeljna kulturna vrednota za Slovence še posebej pomembna, zato tako stališče za mnoge ni sprejemljivo. Javno so se oglasili že člani slovenskega pisateljskega društva, pri čemer jih podpiramo tudi v Kulturnem društvu Severina Šalija. Nerazumno je, da ne znamo ali pa ne zmoremo zaščititi naših resničnih nacionalnih interesov, da o svoji kulturni identiteti ne mislimo resno.

Da ne gredo v pozabo

Naloga KD Severina Šalija je, da poskrbi za umestitev literarnih ustvarjalcev našega okolja v lokalne šolske učne programe – Pobuda, ki jo je na društvenem srečanju predstavila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg. 

Nekaj je nedvomno res. Slovenci smo narod pesnikov in Severin Šali sodi med tiste, ki so v petdesetih letih svojega ustvarjanja, pesniškega in prevajalskega, pustil pečat v slovenski literarni zgodovini. Pa vendar … Če bi šli zdaj na ulice in spraševali ljudi, katere pesnike poznajo, bi verjetno odgovarjali: Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Župančiča, Kosovela, morda Toneta Pavčka … Veseli bi bili, če bi se znašel na seznamu tudi Severin Šali. Verjetno bi bilo še slabše, če bi spraševali izključno po dolenjskih pesnikih. Zakaj tako? Odgovor je jasen. Če izvzamemo Toneta Pavčka, dolenjski pesniki niso dobili mesta v literarnem kanonu, to je med tistimi besedili, ki naj bi jih poznal vsak kolikor toliko izobražen človek. Prav tako niso umeščeni v dosti strožji šolski kanon. Ni jih v literarnih leksikonih, ni jih v šolskih berilih. Ostajajo na obrobju in znani le literarnim sladokuscem.

Preberi več Da ne gredo v pozabo