Arhivi Kategorije: Društveno

Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče

Uvodni nagovor prof. dr. Milčka Komelja ob ustanovitvi Kulturnega društva Severina Šalija na ustanovnem zboru 2. decembra 2016.

Predsednik KD Severina Šalija prof. dr. Milček Komelj. (Foto: MiM)

Zamisel o društvu, posvečenemu kulturi in predvsem kultiviranju slovenskega jezika, je dragocena in pomenljiva tako za sámo Novo mesto kot za današnji prelomni čas, ko povsod opažamo vse bolj neprimeren odnos do naše materinščine. V času, ko ima slovenščina uradno zagotovljene vse možnosti za svojo afirmacijo in nadaljnji razcvet, se je namreč vse preradi predvsem sami otepamo in jo v času naraščajoče globalizacije vse bolj jemljemo kot komunikacijsko oviro, namesto da bi jo negovali kot največjo dragotino.

Preberi več Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče

ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?

Ponižujoče zapostavljanje in omalovaževanje slovenskega jezika v javni rabi – Nazivi prireditev, trgovin in lokalov pričajo, kako neodgovorno se Slovenci obnašamo do svojega jezika

Besedilo in foto: Franci Koncilija

K današnjemu razmišljanju me je spodbudil pred kratkim objavljeni »pomišljaj« urednika Milana Marklja na naši spletni strani. V članku je opozoril, kako žaljiv in ponižujoč do Slovencev in slovenskega jezika je bil naslov odmevnega novomeškega kulturnega dogodka Festival kratke zgodbe Novo mesto short, ki ga je organizirala Goga. Angleščina ni nikogar zmotila, če pa bi besedo short napisali v nemščini, bi se dogodek imenoval Festival kratke zgodbe Novo mesto kurz in bili bi priče nezaslišanega zgražanja javnosti. Ne samo zaradi nepriljubljene nemščine, ampak tudi zaradi namigovanja na moški spolni organ pri tistih, ki ne poznajo nemškega jezika. Skratka, nemščina NE, angleščina DA!

V petek, 8. 9. 2017, je bila v frančiškanskem samostanu v Novem mestu pomembna slovesnost – počastitev jubileja 300-letnice rojstva cesarice Marije Terezije (1717–1780), ustanoviteljice novomeške gimnazije. Pobudnik slovesnosti je bil Novomeščan prof. dr. Jože Gričar. Srečanja se je udeležilo kar nekaj članov Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ), med njimi tudi naš predsednik akad. prof. dr. Milček Komelj s soprogo Nado Šumi. Oba sta doživela neljub spodrsljaj prireditelja, ki jima je vabilo na dogodek poslal v angleškem jeziku. To je dr. Milčka Komelja zelo prizadelo. Vse življenje je namreč neizmerno zagledan v razpetost dveh zanj temeljnih razsežnosti bivanja Slovencev – v dragotine umetnosti in kleno izražanje v maternem jeziku. Odziv predsednika dr. Milčka Komelja je bil razumljiv, saj se na ravni KDSŠ zavzemamo za vsestranski razvoj in ohranjanje slovenskega jezika in kulture, še posebej za prepoznavnost slovenskega jezika na Dolenjskem. (Glej: Govor dr. Komelja na srečanju)

Na ustanovnem zboru KDSŠ lani smo soglasno podprli tudi peticijo za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je pred tem sprejelo Slavistično društvo Slovenije.
Razmišljam, kako neodgovorno se Slovenci obnašamo do svojega jezika, ki nas še najbolj opredeljuje kot narod in je prava posebnost med številnimi jeziki 500-milijonske Evrope, kjer večinoma govorijo angleščino. Ta ne pozna dvojine, ki tako čudovito pooseblja ljubezen in je jezik zaljubljencev.

A to še ni vse. Prof. dr. Janez Dular, rojen Stražan, me je opozoril, da je na letošnji, sicer priljubljeni prireditvi Straška jesen opazil napis STRAŽA OPEN 2017. Prireditelji so med številnimi drugimi dogodki pripravili tudi športno prireditev Straža OPEN CUP 2017 itd.

A to sploh še ni vse … V mariborskem časniku Večer sem v začetku septembra na kulturni strani bral, da je tam nastopil bend PIGS PARLAMENT iz Goriških brd. Fantje zatrjujejo, da bendi gradijo, birokracija pa vse podira itd. Po vsem tem sem se pred dnevi radovedno sprehodil po našem ljubem Novem mestu in videl, da na pročeljih stavb na Glavnem trgu kar mrgoli sporočil v angleščini, in nekaterih ni mogoče niti razumeti. Zanimivo je, da sta besedici WC in MERCATOR tako udomačeni, da v nas sploh ne povzročata kakšnega posebnega razburjanja. Naj za konec napišem samo nekatera angleška imena: OBSEŠEN, PARTI BUTIK, RF/ MAX, CHAMPION itd., v Ljubljani pa sem mimogrede fotografiral napisa CAFFE SHOP in THE END. Vse to je nezaslišano ponižujoče zapostavljanje in omalovaževanje slovenskega jezika, posredno pa tudi vseh Slovencev, ki ljubimo in spoštujemo svoj jezik. Kdor more, naj razume!

NAD BESEDAMI JE NEBO

3. Šalijev večer je potekal v znamenju poezije Smiljana Trobiša

Pripravil: Milan Markelj, fotografije: Marko Klinc

Kulturno društvo Severina Šalija je v četrtek, 14. septembra, zvečer pripravilo v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto že 3. Šalijev večer, na katerem so predstavili novo knjigo “Nad besedami je nebo” člana društva in novomeškega pesnika Smiljana Trobiša. Pogovor s pesnikom je po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika društva Francija Koncilije vodil urednik in avtor spremne besede Marjan Pungartnik, Trobiševe pesmi je bral Tomaž Koncilija, za glasbeno doživetje je poskrbela sopranistka Urška Kastelic ob klavirski spremljavi Aleksandre  Naumovski, program pa je povezovala Irena Potočar Papež.

Smiljan Trobiš je gotovo eden najplodnejših dolenjskih pesnikov, saj ima za seboj že kar 23 samostojnih pesniških zbirk, ob tem pa še nekaj knjig, s katerimi se javnosti predstavlja kot mentor delavnic kreativnega pisanja, da ne omenjamo likovne kataloge, v katerih Trobiš pesniško interpretira likovne stvaritve. Marjan Pungartnik, ki se je lotil priprave preglednega izbora iz vsega dosedanjega Trobiševega pesniškega ustvarjanja za knjigo Nad besedami je nebo, res ni imel prav lahkega dela.

“Pri izboru sem imel občutek, kot da urejam celo knjižnico,” je povedal ter poudaril, da Trobiš ob svojem zelo obsežnem pesniškem opusu vendarle ostaja zelo raznolik pesnik tako po tematiki, ki se je loteva, kot tudi po pristopih in pesniških oblikah. V njegovih pesniških zbirkah najdemo tako klasične pesniške oblike kot prosti verz pa tudi eksotične pesniške forme, kot so, denimo, haikuji in senryji. Osrednjo črto Trobiševega pesniškega ustvarjanja je Pungartnik našel v odnosu do duhovnosti, predvsem krščanske, ki pa jo pesnik pojmuje širše od uradne doktrine, saj se po njegovem mnenju v Trobiševi poeziji z njo prepletajo elementi vzhodnjaške in celo poganske duhovnosti, znotraj nje pa je opredeljen tudi odnos do ženske, za katerega je pesnik v pogovoru poudaril, da presega običajna erotična razmerja, ki v odnosu do ženske lahko brišejo njeno človeškost in njeno povezanost s Stvarnikom. Prav ta presežna in najvišja vrednota je tisto, čemur se skuša približati v svojem pesništvu, saj “se s poezijo duša pomiri in se zbliža s Svarnikom”.

 

ZA OBNOVO PLEČNIKOVEGA SPOMENIKA

KD Severina Šalija daje pobudo, da bi obnovili oba Plečnikova spomenika v Novem mestu

Pripravil: Milan Markelj

V KD Severina Šalija je dozorela pobuda, da bi Plečnikov spomenik NOB v Bučni vasi in morda tudi njegov spomenik na Seidlovi cesti s skupnimi močmi očistili in po potrebi ustrezno obnovili po navodilih stroke. V ta namen je društvo predlagalo Združenju borcev za vrednote NOB Novo mesto in Društvu arhitektov Dolenjske in Bele krajine, da se v jubilejnem letu ustanovi tričlanski odbor za obnovo obeh Plečnikovih spomenikov v Novem mestu. (glej Pobuda)

Letošnje leto je namreč proglašeno za Plečnikovo leto. 7. januarja letos je minilo šest desetletij od smrti, 23. januarja pa 145 let od rojstva znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojim delom vtisnil neizbrisen pečat trem srednjeevropskim prestolnicam, Dunaju, Pragi in Ljubljani, slovensko kulturo pa pomembno obogatil tako z arhitekturnimi stvaritvami kot z urbanističnimi in oblikovalskimi dosežki, velja pa tudi za duhovnega očeta arhitekturne šole ljubljanske univerze. Njegovo mojstrstvo se kaže predvsem v izvirnem prepletu klasičnih oblikovnih prvin z lastnim navdihom. Pomen tega velikega Slovenca potrjuje dejstvo, da je bila njegova zapuščina nominirana za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine in je trenutno umeščena na Tentative seznam.

Na širšem območju Novega mesta žal nimamo nobene večje Plečnikove stvaritve, povsem brez vsega iz njegove kulturne dediščine pa le nismo.

Plečnikov spomenik NOB ob Ljubljanski cesti je dandanes precej zanemarjen. (Foto: MiM)

Ob Ljubljanski cesti na robu mesta stoji spomenik NOB, posvečen padlim domačinom iz Velike Bučne vasi. Postavili so ga leta 1951 po Plečnikovih načrtih. Spominsko obeležje oblikuje štiri metre visok steber, ki ga štirikrat ovija ozek ornamentiran trak z girlandami. Na vrhu se steber zaključi s stilizirano žaro. Prostor okoli spomenika je zamejen z betonskimi stebrički in s peterokotno “stelo” z reliefno oblikovano zvezdo.

Spomenik petim obešenim partizanom na Seidlovi cesti. (Foto: MiM)

Drugi spomenik NOB, povezan s Plečnikom, je spominsko obeležje, ki so ga postavili leta 1956 na mestu, kjer so nemški okupatorji na vrtno ograjo obesili pet partizanov. Spomenik sestavlja valjast steber z napisno ploščo. Sedanjo obliko je spomeniku dala arhitekta Špelka Valentinčič Jurkovič. Leta 1995 so namreč ob rekonstrukciji Seidlove ceste spomenik prestavili na sedanjo lokacijo in so vanj vključili izvirni del železne ograje, na katero so obesili partizane.

Kot zanimivost dodajmo, da je Dolenjska s Plečnikom povezana tudi z osebnim poznanstvom, ki ga je imel mojster z mag. farmacije Emilijo Fon, lekarnarico iz Kostanjevice. O letih njunega prijateljevanja pričajo številna ohranjena in v knjižni obliki izdana Plečnikova pisma. Ob njunem dopisovanju je na prošnjo Fonove nastala vrsta drobnih projektov, od ciborija za kostanjeviško cerkev, ekslibrisa za lekarno sv. Miklavža in za Meščansko skupnost (vzeli so jo za osnovo grba kostanjeviške občine), projekt za lekarno in stanovanje ter načrt regulacije Kostanjevice na Krki.

Ustanovimo odbor za obnovo Jakčevega spomenika!

Pozdravljeni gospod predsednik Milček Komelj,
spoštovani člani KDSŠ in ostali simpatizerji društva!

Čeprav ste nekateri še na dopustu, Vam kljub temu pišem. Moj članek o skrunitvi groba Novomeščana, slikarja in akademika Božidarja Jakca na spletni strani Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) in v Dolenjskem listu je pri številnih bralcih in članih društva naletel na pozitiven odmev, saj so me mnogi spodbudili , naj naredimo vse, da bo Jakčev doprsni kip spet na svojem mestu. O tej problematiki sem prejel tudi prijazno pismo župana Gregorja Macedonija.

Zadeva je dokaj kompleksna in zahteva resen ter strokoven pristop. Ker sem prepričan, da me v teh prizadevanjih podpirate, sem se opogumljen odločil, da Vam pošljem pobudo za ustanovitev Odbora za obnovo Jakčevega spomenika na pokopališču v Ločni.

V ta namen Vas prosim, da mi sporočite, da s to pobudo načeloma soglašate, hkrati pa predlagate tudi imena za petčlanski odbor. Zahvaljujem se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljam!

Franci Koncilija, namestnik predsednika

Naš predsednik redni član SAZU

Dr. Milček Komelj, predsednik Kulturnega društva Severina Šalija, je 1. junija letos postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Akademik dr. Milček Komelj

Za to visoko priznanje in čast mu je njegov namestnik Franci Koncilija poslal čestitko v imenu vseh članov društva. V nji je med drugim zapisal: 

Star slovenski pregovor pravi, da je skromnost lepa čednost, Ti pa s svojim načinom življenja, s pristno in s stalno sočutno pozornostjo do soljudi , z neprecenljivo velikim znanjem in vedenjem o neminljivi Lepoti, predvsem pa z osvajajočo skromnostjo celo presegaš to ljudsko maksimo.

Nekje sem prebral, da dolgi govori premikajo stole, kratki pa srca … Kadar govoriš Ti, je povsem drugače. Tvoje misli in povedi so žlahtne, prijazne, tople in osvajajo poslušalce tako, da na poseben način postanejo Tvoji, Ti pa njihov, ne glede na njihovo starost, socialni položaj, vero, politično prepričanje itd… Tvoje besede in misli imajo težo, pa so kljub temu božajoče, nežne in krhke, kot si v svoji notranjosti nežen in krhek tudi Ti…

Dragi Milček, hvala Ti za vse, kar nam daješ in nas tako čudovito duhovno bogatiš in plemenitiš. Radi Te imamo!

Članici našega društva nagrajeni

Članici KD Severina Šalija, Rezka Povše in Marinka  Marija Miklič, obe literarni ustvarjalki, sta na natečaju Ženske – še vedno prezrta polovica, ki ga je razpisalo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, prejeli nagradi v kategoriji odraslih udeležencev. Rezka Povše je prejela prvo nagrado za pesem Tečem z volkovi, Marinka Marija Miklič pa drugo nagrado za kratko zgodbo Vlak odhaja

Obema čestitamo z željo, da bi s svojimi pesmimi in prozo še naprej duhovno bogatile vse, ki ljubimo tovrstno besedno umetnost.

2. Šalijev večer

Predavanje prof. dr. Alenke Šivic-Dular o znamenitem Novomeščanu, jezikoslovcu akad. prof. dr. Rajku Nahtigalu, in izročitev njegove zapuščine v hrambo in trajno last Knjižnici Mirana Jarca.

Pripravil: Milan Markelj

Akad. prof. dr. Rajko Nahtigal

V počastitev 140-letnice rojstva Novomeščana prof. dr. Rajka Nahtigala (1877–1958), jezikoslovca, paleoslavista in rusista, akademika, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prvega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani,  je Kulturno društvo Severina Šalija pripravilo 2. društveni večer, ki je včeraj zvečer potekal v  Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Akademikovo življenje, predvsem pa njegov obsežni in za jezikoslovje dragoceni ustvarjalni opus je predstavila zaslužna profesorica dr. Alenka Šivic-Dular, ki je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani delovala na področju primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Opozorila je trajno vrednost Nahtilovih znanstvenih prizadevanj in na njegovo vizionarsko usmerjenost, ki mu še dandanašnji zagotavlja enega najbolj uglednih mest med našimi jezikoslovci. Strokovno, a za občinstvo dovolj poljudno in zanimivo predavanje je popestril Tomaž Koncilija, ki je prebral nekaj zanimivih besedil iz Nahtigalove zapuščine.

Ob zaključku 2. Šalijevega večera je v imenu Slavističnega društva Slovenije prof.  dr. Alenka Šivic-Dular izročila Knjižnici Mirana Jarca v hrambo in trajno last zapuščino zaslužnega Novomeščana, akad.  prof. dr. Rajka Nahtigala. Gre za njegovo posmrtno masko, namizno lučko in stekleni svečnik. Vse to je skoraj  štiri desetletja hranil Marko Kranjec, vodja knjižnice Oddelka za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ko se je upokojil, pa je zapuščino predal Katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje. Zdaj Nahtigalova predmetna zapuščina bogati novomeško knjižnico in se je tako na simbolni način imenitni Novomeščan vrnil v svoj rojstni kraj.

DAROVNICA Slavističnega društva Slovenije Knjižnici Mirana Jarca

DODATNO BRANJE: Govor Franceta Tomšiča o Rajku Nahtigalu, objavljen v reviji Jezik in slovstvo št.2, 1962
 

Knjiga brez davka?

Slovenija je zadržana do ukinitve davka na dodano vrednost za knjige.

Finančni ministri Evropske unije razmišljajo o spremembi direktive o davku na dodano vrednost (DDV), s katero bi izenačili davčno obravnavo za tiskane in elektronske knjige ter časopise. Zavzemajo se za znižane stopnje DDV, možna bi bila celo ničelna stopnja davka na knjigo.
Slovenija je glede teh predlogov zelo zadržana in že po tradiciji spet »bolj papeška od papeža«. Strinja se z izenačitvijo davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, nasprotuje pa ničelni stopnji. Knjiga je kot temeljna kulturna vrednota za Slovence še posebej pomembna, zato tako stališče za mnoge ni sprejemljivo. Javno so se oglasili že člani slovenskega pisateljskega društva, pri čemer jih podpiramo tudi v Kulturnem društvu Severina Šalija. Nerazumno je, da ne znamo ali pa ne zmoremo zaščititi naših resničnih nacionalnih interesov, da o svoji kulturni identiteti ne mislimo resno.

Da ne gredo v pozabo

Naloga KD Severina Šalija je, da poskrbi za umestitev literarnih ustvarjalcev našega okolja v lokalne šolske učne programe – Pobuda, ki jo je na društvenem srečanju predstavila predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg. 

Nekaj je nedvomno res. Slovenci smo narod pesnikov in Severin Šali sodi med tiste, ki so v petdesetih letih svojega ustvarjanja, pesniškega in prevajalskega, pustil pečat v slovenski literarni zgodovini. Pa vendar … Če bi šli zdaj na ulice in spraševali ljudi, katere pesnike poznajo, bi verjetno odgovarjali: Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Župančiča, Kosovela, morda Toneta Pavčka … Veseli bi bili, če bi se znašel na seznamu tudi Severin Šali. Verjetno bi bilo še slabše, če bi spraševali izključno po dolenjskih pesnikih. Zakaj tako? Odgovor je jasen. Če izvzamemo Toneta Pavčka, dolenjski pesniki niso dobili mesta v literarnem kanonu, to je med tistimi besedili, ki naj bi jih poznal vsak kolikor toliko izobražen človek. Prav tako niso umeščeni v dosti strožji šolski kanon. Ni jih v literarnih leksikonih, ni jih v šolskih berilih. Ostajajo na obrobju in znani le literarnim sladokuscem.

Preberi več Da ne gredo v pozabo

Trdinova nagrada članici društva

Pisateljica Barica Smole, članica KD Severina Šalija, je dobitnica Trdinove nagrade za leto 2016.

Na dan praznika Mestne občine Novo mesto so na slavnostni akademiji v Kulturnem centru Janeza Trdine podelili občinske nagrade in priznanja za preteklo leto.
Priznanje MO Novo mesto so prejeli: Gimnazija Novo mesto, Škofija Novo mesto in prostovoljka Anica Korasa, nagrado MO Novo mesto učiteljica Zinka Muhič, športnik Primož Kobe in režiser Žiga Virc, Trdinovi nagradi pa Barica Smole in Marjan Hren. Častna občanka je postala upokojena novinarka Ria Bačer.

Barica Smole. (Foto: MiM)

Barica Smole, članica našega društva, je nagrado prejela za pomembnejše trajne uspehe na literarnem področju. V obrazložitvi piše:
Barica Smole je pisateljica s številnimi literarnimi nagradami na anonimnih literarnih natečajih, prevajalka, literarna kritičarka, esejistka, bila je tudi članica uredništva literarne zbirke Založbe Goga in glavna in odgovorna urednica revije Rast. Danes upokojena slavistka je med drugim dokončala nedokončan ali izgubljen del romana Josipa Jurčiča Janez Gremčič in zanj na anonimnem natečaju dobila prvo nagrado. Napisala je tudi štiri knjige kratkih zgodb (Katarina, Igra za deset prstov, Kamendan in Tri polovice jabolka) in roman Reka slezenove barve … 

Preberi več Trdinova nagrada članici društva