Arhivi Kategorije: Društveno

Knjiga o Severinu Šaliju že nastaja

V torek, 3. aprila 2018, se je zgodil nov pomemben korak v nastajanju knjige o Severinu Šaliju, ki jo piše prof. France Pibernik, pesnikov osebni prijatelj in sodelavec v nekdanji Mladinski knjigi v Ljubljani. Pri zbiranju dokumentarnega gradiva in osebnih pričevanj je obiskal Šalijev kotiček v Osnovni šoli v Šentrupertu, Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu ter sina in hčer Severina Šalija – Cveta in Mojco.

Pobudo za nastanek knjige o življenju in ustvarjalnem opusu pesnika in prevajalca Severina Šalija, po katerem nosi naše društvo tudi ime, je podal Franci Koncilija na srečanju novomeških kulturnikov 15. novembra 2017. Na tretji seji Upravnega odbora Kulturnega društva Severina Šalija 12. marca 2018 in na prvem občnem zboru KDSŠ 22. marca 2018 je bila pobuda soglasno sprejeta in uvrščena v program društvene dejavnosti za leto 2018.

Prof. France Pibernik

 Profesor Pibernik se je v spremstvu dr. Janeza Dularja v dopoldanskih urah najprej oglasil v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, kjer je pod vodstvom nekdanjega ravnatelja in kulturnika Jožeta Zupana v šolski knjižnici deset let (1992 – 2002) uspešno deloval Šalijev spominski kotiček! Jože Zupan jima je predstavil slikovno gradivo o Severinu Šaliju in druge zanimivosti šentruperške šole, ogledali so si tudi nekaj Šalijevih lastnoročnih vpisov v šolsko knjigo obiskovalcev in seminarsko nalogo o pesniku Šaliju, nastalo v času Zupanovega študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Cveto Šali, pof. Pibernik in dr. Janez Dular v nekdanji Perovi gostilni, domovanju Severina Šalija.

Prof. Pibernik in dr. Dular sta pot nadaljevala v Novo mesto, kjer jima je prof. Darja Peperko Golob z veseljem predstavila gradivo, ki ga ima knjižnica Mirana Jarca o pesniku Šaliju. Popoldne je bilo na vrsti srečanje s Šalijevima potomcema, in sicer najprej v nekdanji Perovi gostilni, zanimiv pogovor in pregled bogate dokumentacije pa se je nadaljeval v prostorih Knjižnice Mirana Jarca.

Prof. France Pibernik je bil s pregledanim gradivom in ustnimi pojasnili zelo zadovoljen in meni, da je to skupaj s tistim, kar že pozna iz Šalijevih pesniških zbirk, revijalnih objav in intervjujev, dobra podlaga za zanimivo knjigo o pesniku, prevajalcu in uredniku Severinu Šaliju. France Pibernik je še dodal, da je bil Severin Šali na vrhuncu svojega ustvarjanja med letoma1936 – 1946, po vojni pa je bil nekako v polsenci.

Franci Koncilija

Šalijev večer o kulturnem turizmu

V Knjižnici Mirana Jarca je 24. maja potekal že sedmi Šalijev večer, tradicionalni kulturni dogodek, ki ga prireja naše društvo za svoje članstvo in širšo javnost.
Dr. Marko Koščak

Tokrat je član našega društva, doc. dr. Marko Koščak s Fakultete za turizem Brežice, po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika našega društva Francija Koncilije predaval o globalnih in lokalnih izzivih za razvoj kulturnega turizma. Predavanje je zasnoval z željo obeležiti evropsko leto kulturne dediščine in predstaviti njegove osnovne cilje, ki so:
• izpostaviti kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga;
• okrepiti zavedanje vseh o naši izjemni skupni kulturni dediščini, o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino;
• skušati spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti k skupni evropski družini.

Predavatelj je govoril tako o globalnih kot lokalnih vidikih, pomembnih za razvoj kulturnega turizma. Ob tem je opozoril na pomen tako kulturne kot naravne in žive dediščine, ki tvori jedro vsebinskih elementov, pomembnih za oblikovanje turističnega proizvoda. Predvsem je izpostavil potrebo po trajnostnem in odgovornem upravljanju in sodelovanju deležnikov znotraj posamezne turistične destinacije ter na nekaterih primerih dobre prakse pokazal na pozitivne in negativne izkušnje nekaterih destinacij v globalnem turističnem okolju.

V drugem delu predstavitve se je dr. Koščak osredotočil na Dolenjsko in njena prizadevanja za razvoj kulturnega turizma. Izpostavil je izkušnje projekta Po poteh dediščine, ki je pod okriljem tedanje Gospodarske zbornice Novo mesto potekal v obdobju 1996 – 2008. Predavanje pa je zaključil s predstavitvijo pogledov in razmišljanj za uspešno delovanje na tem področju v prihodnje.

MiM

Četrto srečanje v klubu

V petek, 4. maja 2018 pozno popoldan je bilo v gostišču Na trgu v Novem mestu že četrto srečanje v klubu Severina Šalija.

Že po tradiciji je bilo tudi to srečanje dokaj slabo obiskano, vendar peščica udeležencev in udeleženk je bila kljub temu zadovoljna, saj vsi dobro vedo, da druženje ni samemu sebi namen ampak, za utrjevanje medsebojnega prijateljstva.

SLOVENSKI PISATELJ JOSIP JURŠIČ ALI JURČIČ?

Po uvodnem pozdravu je Franci Koncilija prebral nekaj zanimivosti iz sveta kulture. Najprej je opozoril na 137 letnico (3. 5. 1881) smrti slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča in pri tem opozoril na malo znano zanimivost. Pisateljev oče Marko Juršič je bil namreč potomec Uskokov, ki so pred stoletji pred Turki pribežali v takratno Kranjsko deželo. Oče Marko se je tako rodil v podgorjanski vasici Jablance nad Kostanjevico ob Krki. Kmalu je kot mlad fant odšel po svetu in se »s trebuhom za kruhom« zaposlil v Cistercianskem samostanu v Stični, kjer je delal kot konjski hlapec. Kasneje sta si z ženo Marijo zgradila bajtarsko hišico na Muljavi, kjer se jima je 4. marca 1844 rodil sin Josip. Na cesarskem Dunaju, kjer je Jurčič študiral in ustvarjal je bilo njegovo »uskoško« poreklo moteče, zato si je spremenil priimek iz Juršič v Jurčič! Na Jablancah in v Črneči vasi, kjer stoji znameniti obrambni stolp iz turških časov, še dandanes živijo pisateljevi potomci…  

JOŽE PLEČNIK IN EMILIJA FON

V nadaljevanju srečanja v klubu so se udeleženci pogovarjali o arhitektu Plečniku in mag. farmacije Emiliji Fon iz Kostanjevice…Že leta 2002 je pri založbi Rokus izšla knjiga z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni, v kateri je objavljeno 30 izmed 310 Plečnikovih pisem, ki jih je v razponu 25 let napisal gospodični Fonovi, ki je bila strastno zaljubljena v mojstra…V njenem edino ohranjenem pismu Plečniku, kjer ga je odkrito pozivala k poroki piše:« Ljubi, spoštovani mojster! Leto se nagiblje. Samo pet tednov je še do adventa. Izgovora, ki bi držal, nimate. Kaj torej čakamo, zakaj se mučimo?« Njuna pisma so izjemna, kjer je lahko razbrati nihanje razpoloženja in izpovedne iskrenosti pred vsem pri Plečniku, vendar kljub temu razkrivajo njegov svojstven odnos do prijateljstva in potrebe do pripadnosti. Preprosto se ni mogel odreči svoji »priljubljeni samoti« in ustvarjalnemu zanosu.

NA DUNAJU SO ODPRLI RAZSTAVO SLIKARJA ZORANA MUŠIČA

Te dni je na Dunaju na treh razstaviščih mogoče videti več kot 200 del evropskega umetnika, Slovenca Zorana Mušiča (1909 – 2005), kateremu so se v muzeju Leopold prišli pokloniti številni galeristi in likovni kritiki. Videti Mušičevo razstavo na Dunaju je resnično privilegij. Poleg Mušičevih del na Dunaju razstavljajo tudi dela znamenitega avstrijskega slikarja Gustava Klimta (1862 – 1918).

MARIJA MAGDALENA, SABASTIJAN IN RAZBITE VIOLINE…!

Že pred časom so v Rimu našli originalno sliko Marija Magdalena v ekstazi, ki jo je izdelal znameniti baročni slikar Michelagelo Caravaggio(1571 – 1610). Sliko je slikar izdelal po naročilu Malteškega kardinala Scipiona Borghesa. Caravaggiojeva slika Marija Magdalena v ekstazi je izginila že pred več kot 300 leti.

Tudi doslej še neznano risbo sv. Sabastjana privezanega k drevesu, ki jo je izdelal italijanski slikar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonard da Vinci(1452 – 1519), so nedavno odkrili v Italiji. Sliko je da Vinci izdelal v Milanu med letoma 1482 – 1485. Iz avkcijske hiše Tajan so sporočili, da je slika mučeništva sv. Sabastjana avtentična, kar so potrdili tudi strokovnjaki iz newyorškega Metropolitanskega muzeja. Slika je vredna okoli 14,7 milijona evrov!

Iz Japonskega mesta Nagoja pa so sporočili, da je 34 letna Kitajka, bivša žena Japonca, iz maščevanja zaradi ločitve vlomila v moževo stanovanje, kjer je imel izredno bogato kolekcijo različnih in dragocenih violin…Kitajka je uničila 54 violin in 70 violinskih lokov. Strokovnjaki so ocenili, da je nastala škoda v višini 800.000 evrov, najdražja uničena violina pa je bila vredna okoli 384.000 evrov.

Na koncu srečanja je naša članica Milica Steković iz Metlike prebrala še nekaj svojih pesmi iz knjige Poezija v objemu babice in vnukinje, ki jo je izdala že pred leti v slovenskem in hrvaškem jeziku. Milica je še povedala, da rada piše prozo, še posebej pa pesmi, ki po njenem globokem prepričanju čistijo dušo …

Besedilo in foto: Franci Koncilija

PRVI OBČNI ZBOR NAŠEGA DRUŠTVA

Prvi občni zbor našega društva je potekal v četrtek, 22. marca, v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca. Zaradi domala sočasnih drugih kulturnih prireditev tistega dne je bila udeležba sicer pičla, vendar je bil občni zbor kljub temu legalen in uspešen.

Uvodoma se je namestnik predsednika KDSŠ Franci Koncilija zahvalil vsem, ki so se v minulem letu trudili, da je društvo postalo prepoznavno v širšem prostoru Dolenjske in Bele krajine. Potem je prebral poročilo o personalnem stanju društva. Tako je bilo na dan 31. 12. 2017 vpisanih 53 članov; od tega 26 žensk in 27 moških. Društvo ima enega akademika, osem doktorjev znanosti, tri magistre in sedem profesorjev. Častni člani Mestne občine Novo mesto so: predsednik Milček Komelj, Janez Gabrijelčič in Miha Japelj; nagrado MO NM sta prejela Severin Šali (1991) in Franci Bačar; Trdinovo nagrado pa so prejeli: Severin Šali (1954), Miha Japelj, Marijan Dović, Daniel Brkič, Marjanca Kočevar, Milan Markelj, Jadranka Matić Zupančič, Smiljan Trobiš in Barica Smole.

Sledil je pozdravni govor predsednika društva akad. prof. dr. Milčka Komelja (preberi), v katerem je poudaril, da kulturno življenje v Novem mestu cveti tudi po zaslugi Kulturnega društva Severina Šalija in da se v kulturno zavest mnogih vrača zavest o kulturnem pomenu Novega mesta. V svojem razmišljanju se je predsednik Milček Komelj dotaknil tudi pesnika Severina Šalija. Dejal je, da obujena ljubezen do njega simbolno kaže naklonjenost do duhovnega sveta, ki v povezavi z novomeškim ambientom oživlja in osmišlja golo realnost, kakršno je Šali vselej romantično idealiziral in patiniral.

V nadaljevanju je predsednik društva Milček Komelj prebral poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Zvrstilo se je pet Šalijevih večerov s pestro in zanimivo vsebino, omenil je prvi spoznavni večer, na katerem so člani na predvečer svetovnega dne poezije brali Šalijeve pesmi in poslušali uglasbitev nekaj Šalijevih pesmi, ki jih je pripravil njegov sin Cveto. Društvo je maja odprlo tudi društveno spletno stran, ki je zelo privlačna in priljubljena. V širšem smislu svojega delovanja je društvo opozorilo na krajo bronastega nagrobnika akademika Božidarja Jakca, na potrebo za dokončanje mestnega pokopališča v Srebrničah in na ureditev Plečnikovega spomenika v Bučni vasi.

Sledilo je poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju društva, poročilo disciplinske komisije in poročilo o finančnem načrtu društva za leto 2018. Iz vsebine načrta delovanja KDSŠ v letu 2018 je potrebno opozoriti na nadaljevanje sodelovanja KDSŠ s Slavističnim društvom Slovenije in s Slavističnim društvom Dolenjske in Bele krajine pa z društvom Slovenija – Rusija, s projektoma Rastoča knjiga in Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. V letu 2018 je zaživela tudi izdajateljska dejavnost društva. Izdali smo že prvo knjigo, in sicer V kamen vklesano, ki jo je napisala naša članica Marinka Marija Miklič, v načrtu pa sta monografija o Milčku Komelju in knjiga o Severinu Šaliju.

Pod točko razno se je na občnem zboru razvil zanimiv in sproščen pogovor s posebnim poudarkom, kako bi v bodoče v društvo pritegnili več mladih. Ker gre za dokaj zahteven in pomemben dolgoročni projekt, bomo na ravni društva ustanovili projektno skupino, ki bo iskala primerne in uresničljive rešitve.

Pripravil: Franci Konciija

6. Šalijev večer s knjigo

V atriju Knjižnice Mirana Jarca je 22. marca potekal 6. Šalijev večer, in sicer v znamenju prve knjige, ki jo je izdalo Kulturno društvo Severina Šalija .

Osrednja gostja večera, ki mu je prisluhnilo okrog sto obiskovalcev, je bila pisateljica Marinka Marija Miklič iz Novega mesta, tema večera pa njena nova knjiga z naslovom V KAMEN VKLESANO.

Kot je poudaril v uvodnem pozdravu namestnik predsednika društva Franci Koncilija, si društvo s svojo izdajateljsko dejavnostjo prizadeva uresničevati eno od osrednjih nalog društva – skrbeti za večjo prepoznavnost kulturnih ustvarjalcev z območja širše Dolenjske.

Predsednik društva akademik dr. Milček Komelj, ki je tudi pisec ene od spremnih besed v knjigi, je v svojem poglobljenem daljšem nagovori (preberi) poudaril, da ima knjiga v Kamen vklesano poleg literarnega tudi narodopisni in kulturno-zgodovinski pomen. Marinkino pisanje je v njem prebudilo tudi osebne spomine na nekatera znane in manj znane osebnosti, ki so omenjene v knjigi.

Sicer pa so obiskovalci lahko o pisateljici, ki je doma s Štrita v škocjanski občini, in njeni novi knjigi kratkih zgodb več izvedeli v pogovoru avtorice z Milanom Markljem, ki je knjigo tudi oblikoval in pripravil za tisk. Mikličeva je tako povedala, kaj jo je spodbudilo k pisanju, kako je oblikovala naslov za knjigo, koliko so njeni literarni junaki avtentični in resnični ljudje in koliko plod literarne domišljije, kako so zgodbe sprejeli in v njihovi literarizirani obliki razumeli domačini iz bučklanarskega konca, spomnila se je sprememb, ki so preoblikovale življenje ljudi na dolenjskem podeželju v času njenega otroštva ter povzročile, da je ob izboljšanju življenjskih razmer z novostmi marsikaj starega in dobrega žal izginilo. Pogovor je popestrila Rezka Povše iz literarne sekcije Snovanja Društva upokojencev Novo mesto, katere članica je tudi Mikličeva, z branjem izbranih odlomkov iz knjige, v zaključnem delu pogovora pa je Mikličeva spregovorila še o nerazveseljivem položaju slovenskega pisatelja in o težavah pri izdajanju knjig.

Dogodek je popestril glasbeni nastop pisateljičinih vnukov iz skupine NON + ULTRA, številni obiskovalci pa so večer zaključili z druženjem ob dobrotah.

L. M.

Tretje srečanje v klubu

V petek, 2. marca 2018, je bilo že tretje srečanje v klubu Kulturnega društva Severina  Šalija. Ker tudi tokrat vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je bila udeležba spet pičla. Sprašujem se, ali člane in druge ljudi dobre volje dogajanje v klubu sploh zanima.

Uvodoma je bilo predstavljeno Cankarjevo leto, v katerem se dogodki že vrstijo. V Cankarjevem domu v Ljubljani so januarja odprli razstavo o Hlapcu Jerneju in njegovi pravici, kmalu zatem pa je bila premiera Cankarjeve dramske farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Knjižna založba Beletrina je izdala Cankarjevo zbirko črtic Podobe iz sanj, v kateri je objavljen tudi prispevek predsednika KDSŠ Milčka Komelja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika (21. februarja) pa smo se spomnili na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, bengalščine.

 V nadaljevanju srečanja je bila predstavljena tako imenovana beseda leta 2017, ki je po izboru komisije ZRC SAZU besedna zveza evropski prvaki. Na drugem mestu je beseda kriptovaluta, na tretjem pa arbitraža. Udeleženci tretjega večera so bili seznanjeni tudi z izjemno najdbo slik Zorana Mušiča. Nastale so v času slikarjeve internacije v koncentracijskem taborišču Dachau. Spregovorili so tudi o izredno plodovitem nemškem benediktinskem menihu Anselmu Grunu, ki je doslej prodal že 14 milijonov knjig, prevedenih  v 32 jezikov. Zanimiva je bila tudi informacija, kako so tatovi v Parizu znani francoski glasbenici Ophelie Gaillard ukradli čelo, vredno 1,3 milijona evra, a so ji ga čez nekaj dni vrnili. Na dražbi v Londonu pa so za 56 milijonov evrov prodali znamenito sliko španskega umetnika Pabla Picassa iz leta 1937, na kateri je upodobil svojo ljubico Marie Therese Walter.

Vrhunec druženja na tretjem srečanju v klubu sta bili dve zanimivi odkritji Šalijeve ustvarjalne dediščine. Najprej je profesorica Danica Rangus predstavila prvo ciklostirano revijo Slovenščina je moj jezik. Izšla je ob prvem poletnem tečaju slovenskega jezika za slovenske otroke iz Koroške, ki je potekal na OŠ Grm v Novem mestu od 16. 7. do 5. 8. 1989. Na sedmi strani tega glasila je objavljena pesem Severina Šalija Domiselni šolar, vključno z njegovim podpisom. Škoda je, da koroški učenci že več let ne prihajajo v Novo mesto.

Naslovnica knjige Peli so jih mati moja iz Slovenčeve knjižnice.

Drugo odkritje Šalijeve zapuščine je predstavil Franci Koncilija, ki je v antikvariatu v Ljubljani kupil knjigo narodnih pripovednih pesmi z naslovom Peli so jih mati moja. Knjigo je izdala Slovenčeva knjižnica pod zaporedno št. 60, pesmi pa je zbral in uredil Severin Šali. Knjiga je izšla 10. septembra 1943 in je prava zakladnica slovenske ljudske pripovedne pesmi. Zunanjo in notranjo opremo je pripravil Jože Beranek, spremno besedo o značaju slovenskega pripovednega pesništva pa je napisal Miklavž Kuret. Iz kazala je razvidno, da je Šali izbral pesmi za poglavja Balade, Pravljične pesmi, Bajke in legende in Živalske pesmi. Izredno pomembne so Opombe na koncu knjige, kjer je natančno razložena vsaka objavljena pesem.

Franci Koncilija

Drugo srečanje v klubu KDSŠ

V petek, 2. februarja 2018, se je ob 17. uri v okrepčevalnici gostišča Na trgu začelo že drugo srečanje v klubu KDSŠ. Udeležba je bila zaradi močnega sneženja precej pičla, vendar so se vsi prisotni kljub slabemu vremenu po uri in pol dolgem pogovoru razšli z zadovoljstvom in enotnim mnenjem, da je druženje v klubu koristno in prijetno, ne glede na okoliščine.

Po uvodnem pozdravu Francija Koncilije, ko je udeležence provokativno spraševal, zakaj se srečujemo in kaj sploh počnemo tukaj v klubu, je za iztočnico prebral misel ameriške pisateljice Marry Ann Shafer, ki je zapisala, da iskrena ljubezen do kulture v vsej njeni razsežnosti lahko premaga sleherno oviro, ki si jo je človek kdaj postavil na pot. Koncilija je še dodal, da v življenju niso pomembni ljudje, ki nam želijo srečo, ampak tisti, ki nas osrečujejo.

Nadaljeval je Janko Goleš, ki je v duhu evropskega leta kulturne dediščine predstavil pomen projekta Po poteh dediščine kot priročnik za načrtovanje trajnostnega razvoja in turizma z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Menil je, da ima ta projekt izjemno vrednost za lokalne skupnosti in da bo dobro, če ga bodo odgovorni spet oživili.

Profesorica Suzana Krvavica je najprej vse prisotne opozorila na zanimivo knjigo Prelivi slik, besed in oblik našega člana in pesnika Smiljana Trobiša. To je zbirka pesmi, ki jih je Trobiš napisal ob likovnih delih. Suzana Krvavica je na novomeški gimnaziji zadolžena za izvajanje kulturnih dejavnosti in je prisotnim spregovorila o filmu Družina, ki ga je režiral nekdanji gimnazijec Rok Biček. Film so si ogledali vsi gimnazijci in ga po pogovoru z režiserjem sprejeli z navdušenjem. Film prikazuje težko življenje družine Rajk, v povezavi z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto pa ob predvajanju filma poteka tudi humanitarna akcija Pomagajmo družini Rajk.

Franci Koncilija

PESNIKOVANJE OB LIKOVNIH DELIH

Pesnik Smiljan Trobiš, član našega društva, je pred kratkim pri založbi Špes izdal novo pesniško zbirko Prelivi slik, besed in oblik. V knjigi so zbrane vse tiste njegove pesmi, ki so nastale ob slikarskih in kiparskih stvaritvah na likovnih kolonijah, ob drugih priložnostnih likovnih dogodkih in projektih.

Več kot osemdeset zbranih pesmi je razvrščenih v enajst poglavij. V prvih osmih so kronološko predstavljene pesmi, ki so nastale na različnih likovnih in kiparskih kolonijah, v devetem poglavju so zbrane pesmi, nastale za likovni projekt slikarke Jožice Škof Ko nebo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo, deseto in enajsto poglavje pa prinašata pesmi, ki jih je pesnik ustvaril za umetniška koledarja Galerije Škof. Pesniški del knjige zaključuje pesem, z akrostihom posvečena slikarki in kiparki Jožici Škof ob 25. letnici tvornega prijateljstva in sodelovanja s pesnikom. Zanimivo je, da ima več pesmi v knjigi akrostih z imenom posameznega likovnika, s čimer pesnik dodatno počasti in kliče bralcu v vednost ne zgolj poetizacije likovne stvaritve, ampak tudi njenega ustvarjalca.

Ker gre za specifične pesmi, tesno povezane z likovnimi deli, se zdi samoumevno, da bi bile ob pesmih nujen sestavni del knjige tudi reprodukcije likovnih stvaritev, a je žal likovna oprema omejena na 36 barvnih reprodukcij izbranih del udeležencev likovnih kolonij in članov Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpta. Izbor je pripravila Jožica Škof.

Izbranemu pesniškemu in likovnemu gradivu v knjigi so dodana spremna besedila, ki so jih prispevali Jože Bartolj, Nataša Petrov in Jožef Matijevič ter pismo Demetra Bitenca.

S pesniško zbirko Prelivi slik, besed in oblik se izjemno obsežen pesniški opus novomeškega literarnega ustvarjalca Smiljana Trobiša knjižno zaokrožuje s pesmimi, katerih značilnost je, da jim za osnovni motiv in pesniški vzgib ne služi pesnikova lastna doživljajska, izkustvena in duhovna pokrajina, ampak ob nji likovna dela ljubiteljskih in drugih ustvarjalcev. Gre za nekakšno pesniško interpretacijo likovnih del, hkrati ob tem pa za širjenje obzorij siceršnjega Trobiševega pesniškega sveta.

Trobiš s tovrstnim pesnjenjem sicer ni nekaj izrazito posebnega in samosvojega, saj je v slovenskem pesniškem izročilu mogoče zaslediti posamične pesmi in celo zaokrožene pesniške cikle, nastale ob navdihu, izvirajočim iz likovnih umetnin, gotovo pa je eden tistih redkih slovenskih pesnikov, za katere lahko zapišemo, da se tega ustvarjanja lotevajo redno in načrtno. Med njimi s svojima dvema pesniškima zbirkama, Oznanjenje pogleda in Otoki sanj, izstopa tudi dr. Milček Komelj, predsednik našega društva.

Milan Markelj

Naš član prof. dr. Miha Japelj prejel priznanje prometej znanosti

Pred dobrim tednom so na slavnostni akademiji Zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije v Prešernovi dvorani SAZU podelili priznanja za dosežke pri komuniciranju znanosti in o znanosti v preteklem letu. Slovenska znanstvena fundacija tako vsako leto počasti posameznike, ki so se v minulem letu odlikovali v kakovostni, jasni in strokovno neoporečni komunikaciji znanosti.

Med priznanji so že petnajstič podelili tudi priznanja prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, in sicer v štirih kategorijah.
Prometeja za življenjsko delo pri komuniciranju kemijske in farmacevtske znanosti in tehnologije v okviru Krkinih nagrad je prejel član našega društva, Novomeščan, kemik prof. dr. Miha Japelj, ki je h komuniciranju spodbujal mlade raziskovalce in tudi sam dokazoval, da je odličen in učinkovit promotor znanosti.

Med organizacijami je bila priznanja deležna tudi novomeška tovarna zdravil Krka.

Kulturno društvo Severina Šalija za prejeti priznanji iskreno čestita našemu članu prof. dr. Mihi Japlju in našemu najpomembnejšemu donatorju Krki, tovarni zdravil s predsednikom uprave in direktorjem Jožetom Colaričem na čelu!

(Vir: Delo)
Franci Koncilija

Prvo srečanje v klubu Severina Šalija

Na pobudo gospe Marinke M. Miklič se je v petek, 5. januarja, zvečer v gostišču Jakše na Drski v Novem mestu zbralo okoli petnajst članov in simpatizerjev Kulturnega društva Severina Šalija na prvem srečanju v okviru društvenega kluba.

Pripravil : F. K, foto: MiM

Po uvodnem medsebojnem pozdravljanju in spoznavanju je namestnik predsednika Franci Koncilija vsem prisotnim pojasnil razloge za ustanovitev kluba, ki temeljijo na negovanju in poglabljanju medsebojnega spoštovanja in prijateljstva, hkrati pa bo to tudi priložnost za druženje in izmenjavo predlogov in pobud za poživitev dela društva, in podobno. V nadaljevanju je Koncilija dr. Janezu Gabrijelčiču voščil za življenjski jubilej in mu v imenu društva podaril najnovejšo knjigo V kamen vklesano, ki jo je s podporo KDSŠ izdala Marinka M. Miklič.

Dr. Janez Gabrijelčič je kot pobudnik in ustanovitelj Rastoče knjige, ki se uspešno širi po Sloveniji in v tujini, na kratko predstavil ta projekt, še posebej Deklico z Rastočo knjigo, ki deluje že osemnajst let, in njeno letošnje sporočilo. Poudaril je, da je Deklica živa in raste in je pravo izživetja slovenstva. Rastoča knjiga je posvečena predvsem mladim in vsem Slovencem, ki smo v duhu Brižinskih spomenikov in v Trubarjevem smislu tudi narod (rastoče) knjige. Na koncu je dr. Janez Gabrijelčič v imenu Deklice z rastočo knjigo poudaril, da udejanjajmo tisto, v kar resnično lahko verjamemo, udejanjajmo misli in besede ljubezni. Naj bo torej leto 2018 leto sejanja univerzalne ljubezni, polno miroljubnega, ustvarjalnega in pozitivnega sodelovanja!

Po »uradnem delu« srečanja so se ob odlični kulinariki in pijači razplamteli številni medsebojni pogovori med udeleženci, ki so bili enotnega mnenja, da klub Severina Šalija upravičeno zasluži svoj obstoj. Dogovorjeno je bilo, da v bodoče srečanje vseh ljudi dobre volje na ravni kluba vsak mesec na prvi petek zvečer.