Arhivi Kategorije: Društveno

Drugo srečanje v klubu KDSŠ

V petek, 2. februarja 2018, se je ob 17. uri v okrepčevalnici gostišča Na trgu začelo že drugo srečanje v klubu KDSŠ. Udeležba je bila zaradi močnega sneženja precej pičla, vendar so se vsi prisotni kljub slabemu vremenu po uri in pol dolgem pogovoru razšli z zadovoljstvom in enotnim mnenjem, da je druženje v klubu koristno in prijetno, ne glede na okoliščine.

Po uvodnem pozdravu Francija Koncilije, ko je udeležence provokativno spraševal, zakaj se srečujemo in kaj sploh počnemo tukaj v klubu, je za iztočnico prebral misel ameriške pisateljice Marry Ann Shafer, ki je zapisala, da iskrena ljubezen do kulture v vsej njeni razsežnosti lahko premaga sleherno oviro, ki si jo je človek kdaj postavil na pot. Koncilija je še dodal, da v življenju niso pomembni ljudje, ki nam želijo srečo, ampak tisti, ki nas osrečujejo.

Nadaljeval je Janko Goleš, ki je v duhu evropskega leta kulturne dediščine predstavil pomen projekta Po poteh dediščine kot priročnik za načrtovanje trajnostnega razvoja in turizma z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Menil je, da ima ta projekt izjemno vrednost za lokalne skupnosti in da bo dobro, če ga bodo odgovorni spet oživili.

Profesorica Suzana Krvavica je najprej vse prisotne opozorila na zanimivo knjigo Prelivi slik, besed in oblik našega člana in pesnika Smiljana Trobiša. To je zbirka pesmi, ki jih je Trobiš napisal ob likovnih delih. Suzana Krvavica je na novomeški gimnaziji zadolžena za izvajanje kulturnih dejavnosti in je prisotnim spregovorila o filmu Družina, ki ga je režiral nekdanji gimnazijec Rok Biček. Film so si ogledali vsi gimnazijci in ga po pogovoru z režiserjem sprejeli z navdušenjem. Film prikazuje težko življenje družine Rajk, v povezavi z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto pa ob predvajanju filma poteka tudi humanitarna akcija Pomagajmo družini Rajk.

Franci Koncilija

PESNIKOVANJE OB LIKOVNIH DELIH

Pesnik Smiljan Trobiš, član našega društva, je pred kratkim pri založbi Špes izdal novo pesniško zbirko Prelivi slik, besed in oblik. V knjigi so zbrane vse tiste njegove pesmi, ki so nastale ob slikarskih in kiparskih stvaritvah na likovnih kolonijah, ob drugih priložnostnih likovnih dogodkih in projektih.

Več kot osemdeset zbranih pesmi je razvrščenih v enajst poglavij. V prvih osmih so kronološko predstavljene pesmi, ki so nastale na različnih likovnih in kiparskih kolonijah, v devetem poglavju so zbrane pesmi, nastale za likovni projekt slikarke Jožice Škof Ko nebo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo, deseto in enajsto poglavje pa prinašata pesmi, ki jih je pesnik ustvaril za umetniška koledarja Galerije Škof. Pesniški del knjige zaključuje pesem, z akrostihom posvečena slikarki in kiparki Jožici Škof ob 25. letnici tvornega prijateljstva in sodelovanja s pesnikom. Zanimivo je, da ima več pesmi v knjigi akrostih z imenom posameznega likovnika, s čimer pesnik dodatno počasti in kliče bralcu v vednost ne zgolj poetizacije likovne stvaritve, ampak tudi njenega ustvarjalca.

Ker gre za specifične pesmi, tesno povezane z likovnimi deli, se zdi samoumevno, da bi bile ob pesmih nujen sestavni del knjige tudi reprodukcije likovnih stvaritev, a je žal likovna oprema omejena na 36 barvnih reprodukcij izbranih del udeležencev likovnih kolonij in članov Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpta. Izbor je pripravila Jožica Škof.

Izbranemu pesniškemu in likovnemu gradivu v knjigi so dodana spremna besedila, ki so jih prispevali Jože Bartolj, Nataša Petrov in Jožef Matijevič ter pismo Demetra Bitenca.

S pesniško zbirko Prelivi slik, besed in oblik se izjemno obsežen pesniški opus novomeškega literarnega ustvarjalca Smiljana Trobiša knjižno zaokrožuje s pesmimi, katerih značilnost je, da jim za osnovni motiv in pesniški vzgib ne služi pesnikova lastna doživljajska, izkustvena in duhovna pokrajina, ampak ob nji likovna dela ljubiteljskih in drugih ustvarjalcev. Gre za nekakšno pesniško interpretacijo likovnih del, hkrati ob tem pa za širjenje obzorij siceršnjega Trobiševega pesniškega sveta.

Trobiš s tovrstnim pesnjenjem sicer ni nekaj izrazito posebnega in samosvojega, saj je v slovenskem pesniškem izročilu mogoče zaslediti posamične pesmi in celo zaokrožene pesniške cikle, nastale ob navdihu, izvirajočim iz likovnih umetnin, gotovo pa je eden tistih redkih slovenskih pesnikov, za katere lahko zapišemo, da se tega ustvarjanja lotevajo redno in načrtno. Med njimi s svojima dvema pesniškima zbirkama, Oznanjenje pogleda in Otoki sanj, izstopa tudi dr. Milček Komelj, predsednik našega društva.

Milan Markelj

Naš član prof. dr. Miha Japelj prejel priznanje prometej znanosti

Pred dobrim tednom so na slavnostni akademiji Zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije v Prešernovi dvorani SAZU podelili priznanja za dosežke pri komuniciranju znanosti in o znanosti v preteklem letu. Slovenska znanstvena fundacija tako vsako leto počasti posameznike, ki so se v minulem letu odlikovali v kakovostni, jasni in strokovno neoporečni komunikaciji znanosti.

Med priznanji so že petnajstič podelili tudi priznanja prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, in sicer v štirih kategorijah.
Prometeja za življenjsko delo pri komuniciranju kemijske in farmacevtske znanosti in tehnologije v okviru Krkinih nagrad je prejel član našega društva, Novomeščan, kemik prof. dr. Miha Japelj, ki je h komuniciranju spodbujal mlade raziskovalce in tudi sam dokazoval, da je odličen in učinkovit promotor znanosti.

Med organizacijami je bila priznanja deležna tudi novomeška tovarna zdravil Krka.

Kulturno društvo Severina Šalija za prejeti priznanji iskreno čestita našemu članu prof. dr. Mihi Japlju in našemu najpomembnejšemu donatorju Krki, tovarni zdravil s predsednikom uprave in direktorjem Jožetom Colaričem na čelu!

(Vir: Delo)
Franci Koncilija

Prvo srečanje v klubu Severina Šalija

Na pobudo gospe Marinke M. Miklič se je v petek, 5. januarja, zvečer v gostišču Jakše na Drski v Novem mestu zbralo okoli petnajst članov in simpatizerjev Kulturnega društva Severina Šalija na prvem srečanju v okviru društvenega kluba.

Pripravil : F. K, foto: MiM

Po uvodnem medsebojnem pozdravljanju in spoznavanju je namestnik predsednika Franci Koncilija vsem prisotnim pojasnil razloge za ustanovitev kluba, ki temeljijo na negovanju in poglabljanju medsebojnega spoštovanja in prijateljstva, hkrati pa bo to tudi priložnost za druženje in izmenjavo predlogov in pobud za poživitev dela društva, in podobno. V nadaljevanju je Koncilija dr. Janezu Gabrijelčiču voščil za življenjski jubilej in mu v imenu društva podaril najnovejšo knjigo V kamen vklesano, ki jo je s podporo KDSŠ izdala Marinka M. Miklič.

Dr. Janez Gabrijelčič je kot pobudnik in ustanovitelj Rastoče knjige, ki se uspešno širi po Sloveniji in v tujini, na kratko predstavil ta projekt, še posebej Deklico z Rastočo knjigo, ki deluje že osemnajst let, in njeno letošnje sporočilo. Poudaril je, da je Deklica živa in raste in je pravo izživetja slovenstva. Rastoča knjiga je posvečena predvsem mladim in vsem Slovencem, ki smo v duhu Brižinskih spomenikov in v Trubarjevem smislu tudi narod (rastoče) knjige. Na koncu je dr. Janez Gabrijelčič v imenu Deklice z rastočo knjigo poudaril, da udejanjajmo tisto, v kar resnično lahko verjamemo, udejanjajmo misli in besede ljubezni. Naj bo torej leto 2018 leto sejanja univerzalne ljubezni, polno miroljubnega, ustvarjalnega in pozitivnega sodelovanja!

Po »uradnem delu« srečanja so se ob odlični kulinariki in pijači razplamteli številni medsebojni pogovori med udeleženci, ki so bili enotnega mnenja, da klub Severina Šalija upravičeno zasluži svoj obstoj. Dogovorjeno je bilo, da v bodoče srečanje vseh ljudi dobre volje na ravni kluba vsak mesec na prvi petek zvečer.

NAŠE DRUŠTVO IZDALO PRVO KNJIGO

Z izidom knjige Marinke Marije Miklič V KAMEN VKLESANO Kulturno društvo Severina Šalija stopa na pot uresničevanja enega od svojih zahtevnejših in ambicioznejših programov. Gre namreč za izdajateljsko dejavnost, ki si jo je društvo zapisalo v program, da bi tako uresničevalo svoje poslanstvo in prispevalo svoj delež v kulturno dogajanje novomeškega območja in širše.

Knjigo so natisnili v Opara tisku decembra lani in je tako že v rokah nekaterih bralcev, širše javne pozornosti pa bo deležna na predstavitvah, ki se bodo zvrstile od slovenskega kulturnega praznika naprej.
Avtorica Marinka Marija Miklič, članica našega društva, ljubiteljem proznega pisanja ni neznano ime. Že od leta 2002 redno objavlja svoje prispevke v literarnih revijah (Sodobnost, Mentor, Rast, SRP), časopisih (Dolenjski list, Vzajemnost, Kmečki glas …) in zbornikih (Snovanja, Mojemu mestu, Lepota besede …). Za svoje literarne stvaritve je prejela več priznanj in nagrad, denimo, nagrado revije Rast, nagrado KGD Reciklaža, nagrado Slavističnega društva, nagrado Lipe, Onino pero, s humoresko Diploma je zmagala na Proznem mnogoboju, njena zgodba Skrivalnica se je uvrstila v antologijo evropskih mest, zgodba Reci sklečka pa v dvojezični avstrijski zbornik. Leta 2012 je pri KUD Franc Bogovič izšel njen knjižni prvenec Odprta ograja z izbranimi dvajsetimi kratkimi zgodbami.

Za svojo drugo knjigo z naslovom V kamen vklesano je Marinka M. Miklič izbrala 17 zgodb, ki jih je napisala na osnovi svojih doživetij in spominov na življenje, kot je potekalo na dolenjskem podeželju v njenem otroštvu in kasneje. Poudarek ni na osebnem doživljanju, ampak avtorica izrisuje nekdanje življenje, kot se izraža v vsakdanjih delih, opravilih in običajih ter poklicih oziroma obrteh. Tako ima njeno pisanje, kot ugotavlja v svoji spremni besedi V srce vklesano Diana Pungeršič, “močno etnološko, kulturno-antropološko spoznavno vrednost, saj v natančnih in verodostojnih opisih nekdanjega načina življenja razodeva snovno in zlasti duhovno kulturo Dolenjske v drugi polovici prejšnjega stoletja”. Na to plat Mikličinega pisanja opozarja tudi dr. Milček Komelj (predsednik našega društva) v svoji poglobljeni spremni besedi Svetla, z nostalgijo prepojena knjiga, ko zapiše, da avtorica v knjigi nagovarja bralca “z iskrenim pričevanjem”, ki njeni knjigi daje poleg “osnovne intimne obarvanosti” tudi “narodopisen in kulturnozgodovinski pomen”.

Milan Markelj

Literarna umetnost nima univerzalne govorice

Na 5. Šalijevem večeru so v četrtek, 23. novembra, v Knjižnici Mirana Jarca pred maloštevilno publiko na zanimiv način predstavili zbornik z naslovom Kulturni svetniki in kanonizacija. Knjigo je že leta 2016 napisalo dvajset avtorjev z Novomeščanom dr. Marijanom Dovićem na čelu, ki je prispevke tudi uredil.

Pripravil: Franci Koncilija
Foto: Marko Klinc

Moderator pogovora, novomeški komparativist in umetnostni zgodovinar Iztok Hotko, je najprej pozval urednika knjige izr. prof. dr. Marijana Dovića z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani, naj udeležencem za lažje razumevanje zahtevnega predavanja razloži osnovne strokovne pojme. Urednik je pojasnil, kaj je sploh bistvo kulturnih svetnikov in njihove kanonizacije. Avtorji zbornika so namreč raziskovali dogodke po smrti najrazličnejših nacionalnih literarnih velikanov s posebnim poudarkom kanonizacije na področju literature in umetnosti – še posebej v poznem 19. stoletju, ko je v Evropi nastopila prava epidemija slavljenja velikih mož kulture, vključno z izgradnjo monumentalnih spomenikov.

Preberi več Literarna umetnost nima univerzalne govorice

REFORMIRATI MORAMO NAŠA SRCA !

Na 4. Šalijevem večeru v torek, 24. oktobra, v Knjižnici Mirana Jarca je dr. Daniel Brkič, pastor evangelijske cerkve v Novem mestu, predaval na temo Luther ali Trubar?

Predavanju, ki je bilo posvečeno zaključku 500-letnega jubileja reformacije, je prisluhnilo okoli 50 ljudi. Udeleženci, ki so to hoteli, so brezplačno prejeli v dar lično posodobljen ponatis Dalmatinove Biblije Novi Testament iz leta 1584.

Preberi več REFORMIRATI MORAMO NAŠA SRCA !

ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?

Ponižujoče zapostavljanje in omalovaževanje slovenskega jezika v javni rabi – Nazivi prireditev, trgovin in lokalov pričajo, kako neodgovorno se Slovenci obnašamo do svojega jezika

Besedilo in foto: Franci Koncilija

K današnjemu razmišljanju me je spodbudil pred kratkim objavljeni »pomišljaj« urednika Milana Marklja na naši spletni strani. V članku je opozoril, kako žaljiv in ponižujoč do Slovencev in slovenskega jezika je bil naslov odmevnega novomeškega kulturnega dogodka Festival kratke zgodbe Novo mesto short, ki ga je organizirala Goga. Angleščina ni nikogar zmotila, če pa bi besedo short napisali v nemščini, bi se dogodek imenoval Festival kratke zgodbe Novo mesto kurz in bili bi priče nezaslišanega zgražanja javnosti. Ne samo zaradi nepriljubljene nemščine, ampak tudi zaradi namigovanja na moški spolni organ pri tistih, ki ne poznajo nemškega jezika. Skratka, nemščina NE, angleščina DA!

Preberi več ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?