Arhivi Kategorije: Društveno

Ali je splošna kolektivna apatija članov v KDSŠ priložnost za spremembe?

Razmišljanje ob zadnjem občnem zboru KDSŠ

V torek zvečer, 19. marca 2019, je bil v Knjižnici Mirana Jarca 2. občni zbor KDSŠ. Društvo je imelo 31. decembra 2018 vpisanih 63 članic in članov, občnega zbora pa se je udeležilo enajst ljudi. Svojo odsotnost so pisno opravičili samo trije člani. Navkljub skromni udeležbi je bil občni zbor izpeljan profesionalno in zakonito, v skladu z določili statuta. Predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj se zaradi sočasne otvoritvene slovesnosti odmevne razstave v Galeriji Krka v Novem mestu občnega zbora ni mogel udeležiti.

STANJE DUHA NA RAVNI DRUŠTVA

Že v naslovu tega prispevka, ki noče biti zgolj suhoparno poročilo o dogajanju na zboru, sem zapisal, da gre za razmišljanje. Dejstvo je, da me obstoječe razmere na vseh ravneh dejavnosti društva naravnost silijo k odkritemu in kritičnemu razmisleku, kaj je vendar narobe, da se je 2. občnega zbora KDSŠ udeležilo samo enajst (11) članic in članov. Na zboru, ki je ves čas potekal v prijateljskem in sproščenem vzdušju, sem odkrito spregovoril: »Če je Franci Koncilija vzrok morebitnega tihega bojkota in obstoječega pasivnega stanja med članicami in člani KDSŠ, če je Franci Koncilija moteč ali celo zaviralni element splošnega razvoja društva, sem za dobrobit KDSŠ pripravljen takoj odstopiti.« Povedati moram, da navkljub svoji nagnjenosti k individualističnemu pristopu reševanja nalog in projektov doslej nisem še nikoli zavrnil katere koli pobude ali predloga članov, ker je sploh ni bilo. Vrata društva so bila in so še vedno odprta sleherniku, ki je pripravljen delovati ne samo na konceptualnem področju, ampak tudi na vseh drugih ravneh delovanja društva v najširšem pomenu besede kultura. V KDSŠ imamo poleg literatov in pesnikov tudi enega (1) akademika, deset (10) doktorjev znanosti, štiri magistre in devetnajst (19) članov z univerzitetno izobrazbo, kar skupaj predstavlja izredno močan intelektualni naboj oziroma več kot polovico vseh članov in članic, pa se nič ne dogaja, da ne omenjam še drugih nadarjenih članov, ki tudi niso dejavni. Ob tem se mi nehote vsiljuje pesem našega Prešerna, ki je o svojem najljubšem in spoštovanem prijatelju, mentorju in poliglotu Matiji Čopu, zapisal:

»V Ljubljani živi dihur,

ki noč in dan prebira knjige

a od njega ni nobene fige.«

Razumljivo je, da je podobnost vsebine te Prešernove pesmi z obstoječimi razmerami na področju ustvarjalnosti v našem društvu zgolj slučajna. Pa vendar, kdor more, naj razume!

ZAKLJUČEK

Spoštovane članice in člani KDSŠ, želim, da vas tole moje odkrito razmišljanje prebudi iz neke otopelosti in obrobnosti v smislu ustvarjalne dinamike večine med vami. Opogumite se in podajte pobude ob hkratni pripravljenosti prevzeti tudi vodenje in organizacijo kakšnega projekta. Iz kroga vaših znancev in prijateljev povabite koga, da se nam pridruži in včlani v naše društvo. Redno plačujte članarino in se poistovetite z ideali KDSŠ. Samo tako bo KDSŠ postal še prepoznavnejši v Novem mestu in širše. Nekje sem prebral, da človek podarja drugim, kar nosi v sebi. Kako ljudje to podarjanje sprejemajo, pa je že povsem drugo vprašanje.

Na koncu se zahvaljujem Suzani Krvavici, Danici Rangus, Darji Peperko Golob, Marinki M. Miklič, Rezki Povše, mag. Franciju Bačarju, Marku Klincu, Alojzu Župančiču in Lojzetu Podobniku, da so bili solidarni do društva in so se udeležili 2. občnega zbora. Pesnik Oton Župančič je v nekem govoru zapisal: »Ljubite Prešerna!« Jaz pa vam pravim: »Zaljubite se v KDSŠ in postanite aktivni člani društva na način, ki vam najbolj ustreza in si ga sami izberete.«

Hvala in vse dobro vam želim.

(Fotografije: Marko Klinc)

Franci Koncilija

MONOGRAFIJA O SEVERINU ŠALIJU ŽE NASTAJA

Lansko leto je Kulturno društvo Severina Šalija izdalo monumentalno monografijo Milček Komelj. Življenje z umetnostjo. Letos bo izšla monografija SEVERIN ŠALI, pesnik, prevajalec, urednik. Življenjska in literarna pot po dokumentih, pričevanjih in presojah 2019. Napisal jo je profesor France Pibernik.

prof. France Pibernik

Na 6. seji Upravnega odbora (UO) KDSŠ, ki je bila sredi januarja letos, je že kazalo, da monografije ne bo. Pojavilo se je veliko odprtih vprašanj – kdo bo urednik, lektor, recenzent, kdo bo napisal bibliografijo o Severinu Šaliju itd. Na vsa ta vprašanja na seji nismo našli odgovorov, nihče pa tudi ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti za vodenje projekta in posameznih področij. Čez kakšen mesec sem povabil k sodelovanju člana društva profesorja Tomaža Koncilijo in dr. Marijana Dovića. Sporazumno sta se dogovorila, da bo vodenje projekta v funkciji urednika prevzel dr. Marijan Dović, Tomaž Koncilija pa zaradi drugih obveznosti ni mogel prevzeti nobenih nalog.

Tako je dr. Marijan Dović v četrtek, 7. marca 2019, začel opravljati funkcijo urednika monografije o Severinu Šaliju. Obljubil je, da bo poskrbel tudi za dva recenzenta in bibliografa, knjiga pa bo obdelana v sklopu projekta Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Jezikovni pregled knjige bo opravil član KDSŠ prof. dr. Janez Dular. Pred enim letom, 17. februarja 2018, je naš član in pesnik Smiljan Trobiš napisal akrostih Severinu Šaliju, ki ga z veseljem objavljamo.

Monografija o Šaliju je avtorsko delo profesorja Franceta Pibernika, nastalo v spomin dragemu prijatelju in sodelavcu, pesniku Severinu Šaliju. Knjiga bo obsegala okoli 200 strani večjega formata, predstavljeno pa bo celotno Šalijevo življenje in delo. Monografija je razdeljena na več poglavij, med najpomembnejšimi pa so: Zgodnji čas, V središču literarnega dogajanja, Skozi drugo svetovno vojno in okupacijo, Povojno, novomeško obdobje, In čas potem.

Monografija o Severinu Šaliju bo slovesno predstavljena na 11. Šalijevem večeru v torek, 1. oktobra 2019, v Knjižnici Mirana Jarca.

SEVERINU ŠALIJU

Sam, kot je pesnik sam na svetu,
Enigem poln in prepolnega srca,
V višave si dvigal blestečega duha,
Elegije so vrele v tebi, poetu …
Ranjeno dušo si drugim podarjal,
Iz nje je tekla pesem – kri,
Neprepoznan zven resnice zdaj zveni,
Ujet v globoko poezijo zatemnjene radosti.

Še više zdaj strune drhtijo;
Angeli vse preustvarijo v angelsko,
Lepota je bila tvoja lestev v nebo
In pela je eno samo melodijo …
Jasnine so čiste, resnične in lepe,
Umirjena pesem je postala zlato …

Smiljan Trobiš, Novo mesto, 17. 2. 2018

Pripravil: Franci Koncilija

USTVARJALNA PREPOZNAVNOST NAŠE ČLANICE MARINKE MARIJE MIKLIČ

V Ljubljani deluje Zveza društev upokojencev Slovenije, ki na ravni celotne Slovenije izdaja svojo revijo ZDUS PLUS. Tako je bil v decembrski številki objavljen tudi prispevek o knjigi V kamen vklesano, ki jo je napisala naša članica Marinka Marija Miklič, izdalo pa jo je Kulturno društvo Severina Šalija. V reviji ZDUS PLUS so objavili tudi prispevek o izdaji dveh knjig njene prijateljice Anice Vidmar, ki ga je napisala Marinka. Objavljamo oba prispevka.

 

Stritarjeva nagrada Diani Pungeršič

Stritarjevo nagrado 2018, nagrado Društva slovenskih pisateljev za mladega literarnega kritika oziroma kritičarko, so na sklepni prireditvi letošnjega 15. festivala Pranger podelili Diani Pungeršič.

Nagrada je namenjena mladim, obetavnim kritiških avtoricam in avtorjem, ki s svojim pisanjem in poglobljenem ocenjevanjem literarnih del pomembno sooblikujejo naš literarni prostor. Razmišljujočim mladim osebam je Stritarjeva nagrada strokovna potrditev in spodbuda, da s to dejavnostjo nadaljujejo.

Komisija v sestavi: Vlado Motnikar, Katja Klopčič Lavrenčič ter Maja Šučur je podala naslednjo utemeljitev:

»Razgledanost po sodobni slovenski in evropski književnosti, spoštljiv pristop do obravnavanih besedil, pronicljiva interpretacija, prepričljiva argumentacija in tisto, morda najmanj oprijemljivo – dober uvid. Obravnavanih del pri tem ne sili v prokrustovo posteljo vnaprejšnjih opredelitev, ampak se brez težav vživlja v posamezne poetike, odkriva njihovo notranje življenje in znotraj njih opozarja na njihove dobre in slabe strani, vse to pa prepričljivo umešča v širši avtorski in družbeni kontekst. Člani žirije soglasno ugotavljamo, da delo Diane Pungeršič v zadnjih letih med mladimi slovenskimi kritiki vidno izstopa.«

Diana Pungeršič. (Foto: Amadeja Smrekar)

Diana Pungeršič (1984), slovenistka, slovakistka in sociologinja kulture, na literarno kritiškem področju deluje že več let, svojo povezanost s književnostjo dokazuje tudi s prevajalskim delom, med katerimi velja izpostaviti roman Daniele Kapitanove Samko Tale – Knjiga o britofu, za katerega je predlani prejela nagrado za mladega prevajalca oziroma prevajalko. Poleg kritik piše tudi spremna besedila in vodi pogovore z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci. V Mestni knjižnici Izola vodi bralni klub Kira knjiga.

Diana Pungeršič je Dolenjka, doma iz Bele Cerkve, zdaj živi na Primorskem. Obiskovala je Gimnazijo Novo mesto in nekateri profesorji – tudi člani našega društva – se je gotovo še spominjajo iz šolskih klopi.

In kako je Diana Pungeršič povezana s Kulturnim društvom Severina Šalija? V knjigo V kamen vklesano avtorice Marije Marinke Miklič, ki jo je lani izdalo KDSŠ, je napisala vsebinsko poglobljeno uvodno spremno besedo, v kateri med drugim ugotavlja, da je knjiga V kamen vklesano nekakšna vestalka spomina, ki s vsako zgodbo razpiha spominsko žerjavico in neti ogenj, zgodbam in osebam vrača življenje in razodeva snovno in duhovno kulturo Dolenjske.

M. M. M.

Šalijev večer o kulturnem turizmu

V Knjižnici Mirana Jarca je 24. maja potekal že sedmi Šalijev večer, tradicionalni kulturni dogodek, ki ga prireja naše društvo za svoje članstvo in širšo javnost.
Dr. Marko Koščak

Tokrat je član našega društva, doc. dr. Marko Koščak s Fakultete za turizem Brežice, po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika našega društva Francija Koncilije predaval o globalnih in lokalnih izzivih za razvoj kulturnega turizma. Predavanje je zasnoval z željo obeležiti evropsko leto kulturne dediščine in predstaviti njegove osnovne cilje, ki so:
• izpostaviti kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga;
• okrepiti zavedanje vseh o naši izjemni skupni kulturni dediščini, o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino;
• skušati spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti k skupni evropski družini.

Predavatelj je govoril tako o globalnih kot lokalnih vidikih, pomembnih za razvoj kulturnega turizma. Ob tem je opozoril na pomen tako kulturne kot naravne in žive dediščine, ki tvori jedro vsebinskih elementov, pomembnih za oblikovanje turističnega proizvoda. Predvsem je izpostavil potrebo po trajnostnem in odgovornem upravljanju in sodelovanju deležnikov znotraj posamezne turistične destinacije ter na nekaterih primerih dobre prakse pokazal na pozitivne in negativne izkušnje nekaterih destinacij v globalnem turističnem okolju.

V drugem delu predstavitve se je dr. Koščak osredotočil na Dolenjsko in njena prizadevanja za razvoj kulturnega turizma. Izpostavil je izkušnje projekta Po poteh dediščine, ki je pod okriljem tedanje Gospodarske zbornice Novo mesto potekal v obdobju 1996 – 2008. Predavanje pa je zaključil s predstavitvijo pogledov in razmišljanj za uspešno delovanje na tem področju v prihodnje.

MiM

Četrto srečanje v klubu

V petek, 4. maja 2018 pozno popoldan je bilo v gostišču Na trgu v Novem mestu že četrto srečanje v klubu Severina Šalija.

Že po tradiciji je bilo tudi to srečanje dokaj slabo obiskano, vendar peščica udeležencev in udeleženk je bila kljub temu zadovoljna, saj vsi dobro vedo, da druženje ni samemu sebi namen ampak, za utrjevanje medsebojnega prijateljstva.

SLOVENSKI PISATELJ JOSIP JURŠIČ ALI JURČIČ?

Po uvodnem pozdravu je Franci Koncilija prebral nekaj zanimivosti iz sveta kulture. Najprej je opozoril na 137 letnico (3. 5. 1881) smrti slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča in pri tem opozoril na malo znano zanimivost. Pisateljev oče Marko Juršič je bil namreč potomec Uskokov, ki so pred stoletji pred Turki pribežali v takratno Kranjsko deželo. Oče Marko se je tako rodil v podgorjanski vasici Jablance nad Kostanjevico ob Krki. Kmalu je kot mlad fant odšel po svetu in se »s trebuhom za kruhom« zaposlil v Cistercianskem samostanu v Stični, kjer je delal kot konjski hlapec. Kasneje sta si z ženo Marijo zgradila bajtarsko hišico na Muljavi, kjer se jima je 4. marca 1844 rodil sin Josip. Na cesarskem Dunaju, kjer je Jurčič študiral in ustvarjal je bilo njegovo »uskoško« poreklo moteče, zato si je spremenil priimek iz Juršič v Jurčič! Na Jablancah in v Črneči vasi, kjer stoji znameniti obrambni stolp iz turških časov, še dandanes živijo pisateljevi potomci…  

JOŽE PLEČNIK IN EMILIJA FON

V nadaljevanju srečanja v klubu so se udeleženci pogovarjali o arhitektu Plečniku in mag. farmacije Emiliji Fon iz Kostanjevice…Že leta 2002 je pri založbi Rokus izšla knjiga z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni, v kateri je objavljeno 30 izmed 310 Plečnikovih pisem, ki jih je v razponu 25 let napisal gospodični Fonovi, ki je bila strastno zaljubljena v mojstra…V njenem edino ohranjenem pismu Plečniku, kjer ga je odkrito pozivala k poroki piše:« Ljubi, spoštovani mojster! Leto se nagiblje. Samo pet tednov je še do adventa. Izgovora, ki bi držal, nimate. Kaj torej čakamo, zakaj se mučimo?« Njuna pisma so izjemna, kjer je lahko razbrati nihanje razpoloženja in izpovedne iskrenosti pred vsem pri Plečniku, vendar kljub temu razkrivajo njegov svojstven odnos do prijateljstva in potrebe do pripadnosti. Preprosto se ni mogel odreči svoji »priljubljeni samoti« in ustvarjalnemu zanosu.

NA DUNAJU SO ODPRLI RAZSTAVO SLIKARJA ZORANA MUŠIČA

Te dni je na Dunaju na treh razstaviščih mogoče videti več kot 200 del evropskega umetnika, Slovenca Zorana Mušiča (1909 – 2005), kateremu so se v muzeju Leopold prišli pokloniti številni galeristi in likovni kritiki. Videti Mušičevo razstavo na Dunaju je resnično privilegij. Poleg Mušičevih del na Dunaju razstavljajo tudi dela znamenitega avstrijskega slikarja Gustava Klimta (1862 – 1918).

MARIJA MAGDALENA, SABASTIJAN IN RAZBITE VIOLINE…!

Že pred časom so v Rimu našli originalno sliko Marija Magdalena v ekstazi, ki jo je izdelal znameniti baročni slikar Michelagelo Caravaggio(1571 – 1610). Sliko je slikar izdelal po naročilu Malteškega kardinala Scipiona Borghesa. Caravaggiojeva slika Marija Magdalena v ekstazi je izginila že pred več kot 300 leti.

Tudi doslej še neznano risbo sv. Sabastjana privezanega k drevesu, ki jo je izdelal italijanski slikar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonard da Vinci(1452 – 1519), so nedavno odkrili v Italiji. Sliko je da Vinci izdelal v Milanu med letoma 1482 – 1485. Iz avkcijske hiše Tajan so sporočili, da je slika mučeništva sv. Sabastjana avtentična, kar so potrdili tudi strokovnjaki iz newyorškega Metropolitanskega muzeja. Slika je vredna okoli 14,7 milijona evrov!

Iz Japonskega mesta Nagoja pa so sporočili, da je 34 letna Kitajka, bivša žena Japonca, iz maščevanja zaradi ločitve vlomila v moževo stanovanje, kjer je imel izredno bogato kolekcijo različnih in dragocenih violin…Kitajka je uničila 54 violin in 70 violinskih lokov. Strokovnjaki so ocenili, da je nastala škoda v višini 800.000 evrov, najdražja uničena violina pa je bila vredna okoli 384.000 evrov.

Na koncu srečanja je naša članica Milica Steković iz Metlike prebrala še nekaj svojih pesmi iz knjige Poezija v objemu babice in vnukinje, ki jo je izdala že pred leti v slovenskem in hrvaškem jeziku. Milica je še povedala, da rada piše prozo, še posebej pa pesmi, ki po njenem globokem prepričanju čistijo dušo …

Besedilo in foto: Franci Koncilija

Knjiga o Severinu Šaliju že nastaja

V torek, 3. aprila 2018, se je zgodil nov pomemben korak v nastajanju knjige o Severinu Šaliju, ki jo piše prof. France Pibernik, pesnikov osebni prijatelj in sodelavec v nekdanji Mladinski knjigi v Ljubljani. Pri zbiranju dokumentarnega gradiva in osebnih pričevanj je obiskal Šalijev kotiček v Osnovni šoli v Šentrupertu, Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu ter sina in hčer Severina Šalija – Cveta in Mojco.

Pobudo za nastanek knjige o življenju in ustvarjalnem opusu pesnika in prevajalca Severina Šalija, po katerem nosi naše društvo tudi ime, je podal Franci Koncilija na srečanju novomeških kulturnikov 15. novembra 2017. Na tretji seji Upravnega odbora Kulturnega društva Severina Šalija 12. marca 2018 in na prvem občnem zboru KDSŠ 22. marca 2018 je bila pobuda soglasno sprejeta in uvrščena v program društvene dejavnosti za leto 2018.

Prof. France Pibernik

 Profesor Pibernik se je v spremstvu dr. Janeza Dularja v dopoldanskih urah najprej oglasil v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, kjer je pod vodstvom nekdanjega ravnatelja in kulturnika Jožeta Zupana v šolski knjižnici deset let (1992 – 2002) uspešno deloval Šalijev spominski kotiček! Jože Zupan jima je predstavil slikovno gradivo o Severinu Šaliju in druge zanimivosti šentruperške šole, ogledali so si tudi nekaj Šalijevih lastnoročnih vpisov v šolsko knjigo obiskovalcev in seminarsko nalogo o pesniku Šaliju, nastalo v času Zupanovega študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Cveto Šali, pof. Pibernik in dr. Janez Dular v nekdanji Perovi gostilni, domovanju Severina Šalija.

Prof. Pibernik in dr. Dular sta pot nadaljevala v Novo mesto, kjer jima je prof. Darja Peperko Golob z veseljem predstavila gradivo, ki ga ima knjižnica Mirana Jarca o pesniku Šaliju. Popoldne je bilo na vrsti srečanje s Šalijevima potomcema, in sicer najprej v nekdanji Perovi gostilni, zanimiv pogovor in pregled bogate dokumentacije pa se je nadaljeval v prostorih Knjižnice Mirana Jarca.

Prof. France Pibernik je bil s pregledanim gradivom in ustnimi pojasnili zelo zadovoljen in meni, da je to skupaj s tistim, kar že pozna iz Šalijevih pesniških zbirk, revijalnih objav in intervjujev, dobra podlaga za zanimivo knjigo o pesniku, prevajalcu in uredniku Severinu Šaliju. France Pibernik je še dodal, da je bil Severin Šali na vrhuncu svojega ustvarjanja med letoma1936 – 1946, po vojni pa je bil nekako v polsenci.

Franci Koncilija

PRVI OBČNI ZBOR NAŠEGA DRUŠTVA

Prvi občni zbor našega društva je potekal v četrtek, 22. marca, v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca. Zaradi domala sočasnih drugih kulturnih prireditev tistega dne je bila udeležba sicer pičla, vendar je bil občni zbor kljub temu legalen in uspešen.

Uvodoma se je namestnik predsednika KDSŠ Franci Koncilija zahvalil vsem, ki so se v minulem letu trudili, da je društvo postalo prepoznavno v širšem prostoru Dolenjske in Bele krajine. Potem je prebral poročilo o personalnem stanju društva. Tako je bilo na dan 31. 12. 2017 vpisanih 53 članov; od tega 26 žensk in 27 moških. Društvo ima enega akademika, osem doktorjev znanosti, tri magistre in sedem profesorjev. Častni člani Mestne občine Novo mesto so: predsednik Milček Komelj, Janez Gabrijelčič in Miha Japelj; nagrado MO NM sta prejela Severin Šali (1991) in Franci Bačar; Trdinovo nagrado pa so prejeli: Severin Šali (1954), Miha Japelj, Marijan Dović, Daniel Brkič, Marjanca Kočevar, Milan Markelj, Jadranka Matić Zupančič, Smiljan Trobiš in Barica Smole.

Sledil je pozdravni govor predsednika društva akad. prof. dr. Milčka Komelja (preberi), v katerem je poudaril, da kulturno življenje v Novem mestu cveti tudi po zaslugi Kulturnega društva Severina Šalija in da se v kulturno zavest mnogih vrača zavest o kulturnem pomenu Novega mesta. V svojem razmišljanju se je predsednik Milček Komelj dotaknil tudi pesnika Severina Šalija. Dejal je, da obujena ljubezen do njega simbolno kaže naklonjenost do duhovnega sveta, ki v povezavi z novomeškim ambientom oživlja in osmišlja golo realnost, kakršno je Šali vselej romantično idealiziral in patiniral.

V nadaljevanju je predsednik društva Milček Komelj prebral poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Zvrstilo se je pet Šalijevih večerov s pestro in zanimivo vsebino, omenil je prvi spoznavni večer, na katerem so člani na predvečer svetovnega dne poezije brali Šalijeve pesmi in poslušali uglasbitev nekaj Šalijevih pesmi, ki jih je pripravil njegov sin Cveto. Društvo je maja odprlo tudi društveno spletno stran, ki je zelo privlačna in priljubljena. V širšem smislu svojega delovanja je društvo opozorilo na krajo bronastega nagrobnika akademika Božidarja Jakca, na potrebo za dokončanje mestnega pokopališča v Srebrničah in na ureditev Plečnikovega spomenika v Bučni vasi.

Sledilo je poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju društva, poročilo disciplinske komisije in poročilo o finančnem načrtu društva za leto 2018. Iz vsebine načrta delovanja KDSŠ v letu 2018 je potrebno opozoriti na nadaljevanje sodelovanja KDSŠ s Slavističnim društvom Slovenije in s Slavističnim društvom Dolenjske in Bele krajine pa z društvom Slovenija – Rusija, s projektoma Rastoča knjiga in Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. V letu 2018 je zaživela tudi izdajateljska dejavnost društva. Izdali smo že prvo knjigo, in sicer V kamen vklesano, ki jo je napisala naša članica Marinka Marija Miklič, v načrtu pa sta monografija o Milčku Komelju in knjiga o Severinu Šaliju.

Pod točko razno se je na občnem zboru razvil zanimiv in sproščen pogovor s posebnim poudarkom, kako bi v bodoče v društvo pritegnili več mladih. Ker gre za dokaj zahteven in pomemben dolgoročni projekt, bomo na ravni društva ustanovili projektno skupino, ki bo iskala primerne in uresničljive rešitve.

Pripravil: Franci Konciija

6. Šalijev večer s knjigo

V atriju Knjižnice Mirana Jarca je 22. marca potekal 6. Šalijev večer, in sicer v znamenju prve knjige, ki jo je izdalo Kulturno društvo Severina Šalija .

Osrednja gostja večera, ki mu je prisluhnilo okrog sto obiskovalcev, je bila pisateljica Marinka Marija Miklič iz Novega mesta, tema večera pa njena nova knjiga z naslovom V KAMEN VKLESANO.

Kot je poudaril v uvodnem pozdravu namestnik predsednika društva Franci Koncilija, si društvo s svojo izdajateljsko dejavnostjo prizadeva uresničevati eno od osrednjih nalog društva – skrbeti za večjo prepoznavnost kulturnih ustvarjalcev z območja širše Dolenjske.

Predsednik društva akademik dr. Milček Komelj, ki je tudi pisec ene od spremnih besed v knjigi, je v svojem poglobljenem daljšem nagovori (preberi) poudaril, da ima knjiga v Kamen vklesano poleg literarnega tudi narodopisni in kulturno-zgodovinski pomen. Marinkino pisanje je v njem prebudilo tudi osebne spomine na nekatera znane in manj znane osebnosti, ki so omenjene v knjigi.

Sicer pa so obiskovalci lahko o pisateljici, ki je doma s Štrita v škocjanski občini, in njeni novi knjigi kratkih zgodb več izvedeli v pogovoru avtorice z Milanom Markljem, ki je knjigo tudi oblikoval in pripravil za tisk. Mikličeva je tako povedala, kaj jo je spodbudilo k pisanju, kako je oblikovala naslov za knjigo, koliko so njeni literarni junaki avtentični in resnični ljudje in koliko plod literarne domišljije, kako so zgodbe sprejeli in v njihovi literarizirani obliki razumeli domačini iz bučklanarskega konca, spomnila se je sprememb, ki so preoblikovale življenje ljudi na dolenjskem podeželju v času njenega otroštva ter povzročile, da je ob izboljšanju življenjskih razmer z novostmi marsikaj starega in dobrega žal izginilo. Pogovor je popestrila Rezka Povše iz literarne sekcije Snovanja Društva upokojencev Novo mesto, katere članica je tudi Mikličeva, z branjem izbranih odlomkov iz knjige, v zaključnem delu pogovora pa je Mikličeva spregovorila še o nerazveseljivem položaju slovenskega pisatelja in o težavah pri izdajanju knjig.

Dogodek je popestril glasbeni nastop pisateljičinih vnukov iz skupine NON + ULTRA, številni obiskovalci pa so večer zaključili z druženjem ob dobrotah.

L. M.