Arhivi Kategorije: Beremo

ZGODOVINA KNJIGE SKOZI KNJIGE

Od prvih jamskih zapisov do e-knjige

Pripravil: Franci Koncilija

Knjigo Zgodovina knjige skozi knjige sta napisala Roderic Cave in Sara Ayad, izšla pa je leta 2015. To je bogato ilustrirana monografija razgibane pettisočletne zgodovine knjige, ki na zanimiv in privlačen način predstavi razvoj knjige od prvih zapisov v prazgodovini pa vse do današnje e-knjige. Na vsebinski ravni delo ne predstavlja vrhunskega dosežka, a je kljub temu vredno branja, saj avtorja zajameta širok spekter knjižne produkcije s posebnim poudarkom na predstavitvi materialov, tehnike tiskanja, oblikovanja, žanra itd. Skratka, ta knjiga nam v izbranem jeziku ne predstavi samo različnih tipov medijev, s pomočjo katerih so ljudje v zadnjih petih tisočletjih zapisovali besedila, temveč nam pokaže tudi razvoj različnih knjižnih vsebin, ki jih je človek uspel spraviti med platnice. 

KAJ JE KNJIGA?

Knjiga je zbirka popisanih in porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice. Knjiga je lahko tudi oznaka za literarno delo, v zadnjem času pa poznamo tudi izraz e-knjiga. S tem izrazom označujemo literarna del, ki so shranjena na elektronskih medijih in dostopna s pomočjo računalnika. Ljubitelja knjig imenujemo bibliofil, človeku, ki veliko bere, pa pravimo knjižni molj. Mednarodna skupnost je za svetovni dan knjige razglasila 23. april, ki ga vsako leto obeležimo na najrazličnejše načine.

PREDSTAVITEV KNJIGE

Knjiga Zgodovina knjige skozi knjige je planetarna, saj predstavlja knjige z vsega sveta skozi celotno zgodovino nastajanja knjige. Avtorja dela sta strokovnjaka s področja zgodovine knjige. Cave se ukvarja predvsem z zgodovino knjige, Ayadova pa z raziskovanjem in urejanjem slikovnega gradiva. Knjiga je zbir stotih prelomnih knjig, ki so predstavljene na samo dveh straneh, niz pa se začne z opisom jamskih slikarij, nadaljuje s klinopisnimi tablicami, zapisi na papirusu, bambusu, lesu, lubju, palmovih listih, kosteh itd. Predstavljena so tudi naslednja dela: Homerjeva Iliada, Ptolomejevo Zemljepisno navodilo, Farnesejev horarij, Gutenbergova Biblija, ilegalni tisk med drugo svetovno vojno in e-knjige.
Zanimivo je, da knjiga Zgodovina knjige skozi knjige niti z besedico ne omenja Svetega pisma, knjige vseh knjig, ki je nastala pri Judih, ti pa so znani kot ljudstvo Knjige. Avtorja ali pisci spremne besede odsotnosti tega svetovnega bisera literature tudi niso pojasnili. Natančno pa je v knjigi popisanih kar nekaj muslimanskih knjig oziroma avtorjev, kot so Ali Sufijeva Knjiga zvezd stalnic, pozabljen predhodnik Leonarda da Vincija, Al Džazarijev Pregled umetnosti mehanike, Mansurjeva anatomija, ki je prvi anatomski atlas itd. Znano je, da se je v zgodovini človeštva s knjigami dogajalo marsikaj. Drugi Vatikanski koncil (1962–1965) je ukinil stoletja trajajoči seznam prepovedanih knjig, tako imenovani Index Librorum Prohibitorum, ki ga je vpeljal papež Pavel IV. sredi 16. stoletja. V dobi protireformacije je katoliška Cerkev zažigala protestantske knjige, v dobi nacizma pa so zažigali knjige avtorjev, ki so bili v Nemčiji prepovedani. V Sloveniji je bila najbolj razvpita cerkvena prepoved Cankarjeve Erotike. In kakšna prihodnost čaka knjigo? Knjiga ne bo nikoli izumrla, kajti če knjige ne bo, tudi ljudi ne bo več. Brez knjige ni kulture, brez kulture pa tudi narod ne more obstati … Kaj bomo izbrali Slovenci?

DOVIĆEVI NOVI USTVARJALNI DOSEŽKI

Izid dveh strokovnih knjig dr. Marijana Dovića: znanstvene monografije Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika ter National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (v soavtorstvu z Jonom K. Helgasom)

Pripravil: Franci Koncilija

Novomeščan dr. Marijan Dović (1974), izredni profesor in raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani, urednik revije Primerjalna književnost, glasbenik pa tudi član Kulturnega društva Severina Šalija iz Novega mesta, je vnovič dokazal, kako močan je njegov kulturni ustvarjalni opus, še posebej na področju literature in ljubezni do slovenskega jezika. Tako je že lansko leto uredil zbornik Kulturni svetniki in kanonizacija, letos pa sta izšli še njegova avtorska znanstvena monografija Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika ter knjiga pri ugledni znanstveni založbi Brill knjiga National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe, napisana v soavtorstvu z islandskih kolegom Jónom Karlom Helgasonom.

V tem prispevku na kratko predstavljan knjigo Kulturni svetniki in kanonizacija. Zbornik je izvrstna znanstvena monografija, ki v slovenski kulturni prostor vnaša neko novo, izvirno razmišljanje o ustvarjalcih, ki jih sicer ni potrebno dobesedno častiti po božje, je pa prav, da jih posamezne nacionalne države zaradi njihovega ustvarjalnega opusa umestijo na piedestal. Knjigo je napisalo dvajset avtorjev z dr. Marijanom Dovićem vred, ki je prispevke tudi uredil. Knjiga bralca pritegne že takoj na začetku, tudi če ni poznavalec svetovne književnosti in komparativistike. Še posebej pa je zanimiv naslov knjige, ki korenini v kozmološko – krščanski hagiografiji, saj ne predstavlja zgolj literarnih ustvarjalcev, ampak kulturnike v najširšem pomenu besede, kot kanonizirane (kulturne) svetnike v najrazličnejših kulturnih in družbenih okoljih.
V kolektivni monografiji Kulturni svetniki in kanonizacija so soustvarjalci sistematično preučevali koncept kulturnih svetnikov v povezavi s kanonizacijo kot pomembnim procesom na področju kulture, umetnosti in religije. Napisali so jo uveljavljeni literarni zgodovinarji, komparativisti, slovenisti, anglisti, francisti, rusisti in klasični filologi, pa tudi teologi, etnologi in orientalisti iz Ljubljane, Beograda in Zagreba. Znano je, da se je čaščenje pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih osebnosti pojavilo že v drugi tretjini 19. stoletja. kjer so se zgledovali pri ustreznih cerkvenih ritualih. Dr. Miran Hladnik je o knjigi zapisal, da je monografija vsebinsko inovativna, zanimiva in tehtna s prepričljivo utemeljeno izbiro naslovnega termina kulturni svetniki, njeno branje pa pestri desetine fotografskih reprodukcij in grafičnih ter tabelarnih prikazov.
Rdeča nit vseh dvajset prispevkov je koncept kulturnega svetništva, ki bralca spodbuja k premisleku o nacionalizmu kot obliki sekularne oziroma civilne religije. Pri tem je presenetljivo, da sta se retorika in praksa narodnih gibanj v tem pogledu izrazito bližali religioznemu področju, tako da so komemorativni kulti umetnikov uspevali ne samo v katoliških in pravoslavnih delih Evrope, ampak tudi v protestantskih, pri tem pa so privzemali nekatere značilnosti čaščenja tradicionalnih svetnikov … Avtorji torej na zanimiv in izviren način ugotavljajo, da je kanonizacija kulturnih svetnikov opazno prispevala k organizaciji družbenega prostora in časa z močnim vplivom na življenje sleherne skupnosti.

Jubilejni Dolenjski knjižni sejem

Dolenjski knjižni sejem je zaokrožil 40. leto svojega delovanja

Dolenjski knjižni sejem, ki ga v dolenjski prestolnici že štiri desetletja pripravljajo Mladinska knjiga, Kulturno društvo Krka in Knjižnica Mirana Jarca, te dni ponuja v prostorih Galerije Krka v Krkini upravni stavbi na ogled in v nekoliko cenejši nakup pretežni del knjižne bere, ki so jo v slovenskih založbah ponudili bralcem v obdobju od lanskega do letošnjega maja. Vsekakor lepa priložnost za ljubitelje knjig, da se za nekaj dni zvedavo sprehodijo po trenutno največji in najbolje založeni “knjigarni” na Slovenskem.

Sejem so slovesno odprli v ponedeljek, 29. maja, zvečer s častnimi gosti: pesnikom Borisom A. Novakom, pisateljem Milanom Deklevo in letošnjima Prešernovima nagrajencema Metko Kraševec in Alešem Bergerjem. 

Prireditveni del drugega dneva sejma je bil bolj dolenjsko obarvan, saj so na večerni prireditvi predstavili zanimivo knjigo pokojnega slavista in bibliotekarja Karla Bačerja Iz dolenjske preteklosti. Knjigo je izdala Knjižnica Mirana Jarca v počastitev stoletnice avtorjevega rojstva. V pogovoru z urednico knjige Matejo Kambič in avtorjevo življenjsko sopotnico Rio Bačer je Carmen L. Oven razgrnila zanimivo vsebino knjižne novosti. Pravzaprav gre za vsebinsko, predvsem pa slikovno dopolnjeno novo izdajo istoimenske knjige, ki je pred več leti izšla pri Dolenjskem listu.

Zanimiv prireditveni program Dolenjskega knjižnega sejma zaokrožuje sredina prireditev Knjižne POPslatice s Klemnom Klemnom in petkovo območno srečanje literatov osnovnih šol V majhnem plašču besed z Mašo Ogrizek.

MiM

Kaj sploh počnem tukaj?

Razmišljanja ob knjigi Kaj sploh počnem tukaj subtilnega misleca Jurija Paljka

Franci Koncilija

Ob prebiranju Paljkovih zapisov so se mi neprestano primerjalno vsiljevali zapisi Vinka Ošlaka, ki živi na Koroškem. Oba sta zavedna Slovenca, ki živita in ustvarjata v tujini, eden v Italiji, drugi v Avstriji. Ošlak je izrazito eruptiven, vendar kot človek bolj zaprt, previden, Paljk pa je izrazito subtilen in kot človek na široko odprt, dobrosrčen in nasmejan, prešerno vihrav, kot burja na Vipavskem … Oba sta vsestransko izobražena. Njun pristop do sveta, Boga in do ljudi je na videz diametralno drugačen, vendar pa je globoko v njuni notranjosti kar precej skupnih iztočnic, ki osmišljajo njuno življenje in ustvarjalni opus. Izpostavil bom samo tri njune najpomembnejše iztočnice: biti Slovenec, globoka vera v osebnega Boga in neizmerno spoštovanje sočloveka. Gre jima torej za etnično, teološko in humanistično razsežnost bivanja. Tako Ošlak, ki ga iz knjig poznam že dalj časa, kakor Paljk, ki sem ga odkril šele konec lanskega leta, sta mi izredno blizu. Ob branju njunih knjig preprosto uživam.

Preberi več Kaj sploh počnem tukaj?

O zvezdniški (celebrity) kulturi

Franci Koncilija

Ameriški novinar, publicist in vojni poročevalec Chris Hedges je napisal knjigo Kraljestvo obsedenosti, v kateri piše o pojavih, ki so popolnoma spremenili sodobno družbo. Piše o koncu pismenosti in o zmagoslavju nenavadnih dogodkov (spektaklov). Piše o domala popolnem moralnem razpadu sodobne družbe. Njegove ugotovitve se sicer prvenstveno nanašajo na ameriško družbo, ki pa povsem sovpadajo tudi z razmerami pri nas.

Preberi več O zvezdniški (celebrity) kulturi

Izšel doslej neznani roman Ilke Vašte

Roman novomeške pisateljice na voljo bralcem po več desetletjih od njegovega nastanka

Med pisateljskimi imeni, ki jih prištevamo med “novomeška”, naj so z dolenjsko metropolo povezana z rojstvom ali z manj ali dlje časa trajajočim bivanjem v njem, je gotovo ob Trdini in Ketteju najbolj znano ime pisateljice Ilka Vašte (1891, Novo mesto – 1967, Ljubljana). To niti ne preseneča, saj je bila s svojimi zgodovinskimi in biografskimi romani svoj čas zelo priljubljena v najširšem krogu slovenskih bralcev; med dolenjskimi je njeno vrednost še dvigovalo zavedanje, da gre za novomeško pisateljico in da v več svojih romanih zapisuje prav dogajanje na Dolenjskem. A je, tako kot še marsikatero drugo znano in ugledno literarno ime, poniknila iz javnega zanimanja.

Preberi več Izšel doslej neznani roman Ilke Vašte