Arhivi Kategorije: Beremo

TINCA STEGOVEC IN RASTOČA KNJIGA

Govor akademika prof. dr. Milčka Komelja na prireditvi ob 2. obletnici Rastoče knjige v Semiču 16. novembra 2017

V duhovno zgradbo že lep čas uveljavljene kulturne manifestacije Rastoča knjiga, ki poudarja pomen knjige za Slovence, sodi kot svojevrstna deklica s knjigo tudi Tinca Stegovec, tako z odnosom do knjige kot s svojo izjemno zavezanostjo kulturi, ne le kot odlična likovna ustvarjalka.

Že v šoli je iz učbenikov zavzeto prerisovala podobe slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je rada prebirala in nanje gledala s strahospoštovanjem. Na eni svojih osrednjih zgodnjih grafik je na motivu domačih v kuhinji upodobila tudi sestro, odmaknjeno za mizo in zazrto v berilo pred sabo. Grafiko je naslovila Doma in ob njej so gledalci razbirali podobno brezperspektivno vzdušje, kot ga nosi istoimenska Petkovškova slika, a medtem ko na njej in tudi na njeni grafiki drugi ljudje v zamračenem vzdušju strmijo predse, se dekle med branjem v duhu prestavlja v drug, lepši svet, ki jo odrešuje realnih omejenosti, ali pa se izobražuje in si s tem odpira nova pota, ki ji omogočajo vstop vanj.

Preberi več TINCA STEGOVEC IN RASTOČA KNJIGA

In zrasla je nova knjiga

Rastoča knjiga Osnovne šole Šmihel Rastemo v svoji majhnosti

Pripravil: Tone Jakše

Zamisel pedagoške delavke Marije Gabrijelčič o rastoči knjigi, ki je zaradi svoje prezgodnje smrti nikoli ni uspela do konca razviti, nadaljuje in nadgrajuje njen mož dr. Janez Gabrijelčič (član našega društva), ki se je tej plemeniti ideji pridružil z vsem žarom in si pridobil kar nekaj vplivnih somišljenikov in zvestih sodelavcev. Da se je zamisel o rastoči knjigi razširila daleč po Sloveniji pa tudi zunaj njenih meja, dokazuje tudi udeležba na proslavi ob prvi obletnici pridružitve OŠ Šmihel k projektu. Svojo idejo rastoče knjige so v zanimivem glasbenem, pevskem, recitalnem in plesnem nastopu predstavili učenci šole, zlasti pa je zanimiv knjižni izdelek, ki je nastal prav za to priložnost.

Naslovnica šmihelske knjige.

Knjigo z naslovom Rastemo v svoji majhnosti in podnaslovom Rastoča knjiga OŠ Šmihel sestavljajo trije daljši sklopi. V prvem profesor zgodovine in geografije Andrej Lenartič predstavi zgodovino šole in kraja, šolska knjižničarka Marjetka Dragman v drugem predstavi lokalne ustvarjalce, v tretjem, najobsežnejšem, pa je Karmen Jenič, tudi glavna urednica knjige, pod naslovom Abeceda vrednot zbrala literarne in likovne stvaritve številnih učencev in njihovih učiteljev iz matične šole v Šmihelu pa tudi njene podružnice v Birčni vasi. S tem je postavila dragocen spomenik tej generaciji in hkrati osnovo, na kateri bodo lahko gradile bodoče, seveda upoštevajoč vrednote, ki jih knjiga poudarja.

Iz omenjene knjige je moč razbrati še eno pozitivno stran: to je tesna povezanost šole z vsakdanjim, predvsem pa ustvarjalnim in kulturnim življenjem šolskega okoliša. To, da je toliko literarnih in likovnih ustvarjalcev preko šole ohranilo stik s sedanjo mlado generacijo, je gotovo dobro za ene in za druge. Omenimo še, da je kar nekaj besedil v knjigi opremljenih s povzetkom v angleščini, za kar sta zaslužni Katja Kapele in Mojca Klobučar, da je za zamisel rastoče knjige na šoli odgovoren trio Marjetka Dragman, Mojca Klobučar in Marjanca Šoško. Uvodne besede h knjigi je prispevala ravnateljica šole mag. Irena Hlača.

Slovenski književniki v komunističnih zaporih

V Slovenskem centru PEN v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so predstavili knjigo slavista prof. Andrijana Laha o slovenskih književnikih v komunističnih zaporih.

Pripravil : Franci Koncilija

Knjiga z naslovom Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih je vzbudila precej pozornosti, saj gre za delo, ki bi ga morale pripraviti ustrezne državne institucije, hkrati pa je odličen nastavek za morebitno nadaljevanje raziskovanja tega področja literatov iz obdobja 1945–1991. Prof. Andrijan Lah, ki je kot profesor deloval v Celju in na gimnaziji za Bežigradom je raziskovalec razvoja književnosti, pisec strokovnih, poljudnoznanstvenih, enciklopedijskih ter leksikografskih člankov, knjig in učbenikov.

V knjigi je predstavil 64 slovenskih književnikov, časnikarjev, esejistov in publicistov, ki so bili zaprti v času komunistične diktature v Sloveniji po drugi svetovni vojni; za nekatere sploh ni jasno, zakaj so bili zaprti. Avtor navaja biografske podatke, razloge za odvzem svobode in njihovo zaporno kazen ter spominske in literarne odzive književnikov in književnic na njihove lastne zapore in delno tudi na zapore drugih sojetnikov.

Zakaj je partija zapirala slovenske književnike?Komunizem v Sloveniji je imel tako kot vsak totalitarni sistem dva bistvena temelja: teror in propagando. Ker se je omenjena propaganda širila z govorjeno in pisano besedo, je razumljivo, kakšen pomen so dobili svobodomiselni kulturni besedni ustvarjalci. Dejstvo je, da je bila vsaka svobodno izražena beseda v tisku potencialna nevarnost za režim, zato so bili takrat za krajši ali daljši čas zaprti številni kulturni ustvarjalci vseh generacij.

(Vir : Časnik.si, Ljubljana)

ZGODOVINA KNJIGE SKOZI KNJIGE

Od prvih jamskih zapisov do e-knjige

Pripravil: Franci Koncilija

Knjigo Zgodovina knjige skozi knjige sta napisala Roderic Cave in Sara Ayad, izšla pa je leta 2015. To je bogato ilustrirana monografija razgibane pettisočletne zgodovine knjige, ki na zanimiv in privlačen način predstavi razvoj knjige od prvih zapisov v prazgodovini pa vse do današnje e-knjige. Na vsebinski ravni delo ne predstavlja vrhunskega dosežka, a je kljub temu vredno branja, saj avtorja zajameta širok spekter knjižne produkcije s posebnim poudarkom na predstavitvi materialov, tehnike tiskanja, oblikovanja, žanra itd. Skratka, ta knjiga nam v izbranem jeziku ne predstavi samo različnih tipov medijev, s pomočjo katerih so ljudje v zadnjih petih tisočletjih zapisovali besedila, temveč nam pokaže tudi razvoj različnih knjižnih vsebin, ki jih je človek uspel spraviti med platnice. 

Preberi več ZGODOVINA KNJIGE SKOZI KNJIGE

DOVIĆEVI NOVI USTVARJALNI DOSEŽKI

Izid dveh strokovnih knjig dr. Marijana Dovića: znanstvene monografije Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika ter National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (v soavtorstvu z Jonom K. Helgasom)

Pripravil: Franci Koncilija

Novomeščan dr. Marijan Dović (1974), izredni profesor in raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani, urednik revije Primerjalna književnost, glasbenik pa tudi član Kulturnega društva Severina Šalija iz Novega mesta, je vnovič dokazal, kako močan je njegov kulturni ustvarjalni opus, še posebej na področju literature in ljubezni do slovenskega jezika. Tako je že lansko leto uredil zbornik Kulturni svetniki in kanonizacija, letos pa sta izšli še njegova avtorska znanstvena monografija Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika ter knjiga pri ugledni znanstveni založbi Brill knjiga National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe, napisana v soavtorstvu z islandskih kolegom Jónom Karlom Helgasonom.

Preberi več DOVIĆEVI NOVI USTVARJALNI DOSEŽKI

Jubilejni Dolenjski knjižni sejem

Dolenjski knjižni sejem je zaokrožil 40. leto svojega delovanja

Dolenjski knjižni sejem, ki ga v dolenjski prestolnici že štiri desetletja pripravljajo Mladinska knjiga, Kulturno društvo Krka in Knjižnica Mirana Jarca, te dni ponuja v prostorih Galerije Krka v Krkini upravni stavbi na ogled in v nekoliko cenejši nakup pretežni del knjižne bere, ki so jo v slovenskih založbah ponudili bralcem v obdobju od lanskega do letošnjega maja. Vsekakor lepa priložnost za ljubitelje knjig, da se za nekaj dni zvedavo sprehodijo po trenutno največji in najbolje založeni “knjigarni” na Slovenskem.

Sejem so slovesno odprli v ponedeljek, 29. maja, zvečer s častnimi gosti: pesnikom Borisom A. Novakom, pisateljem Milanom Deklevo in letošnjima Prešernovima nagrajencema Metko Kraševec in Alešem Bergerjem. 

Prireditveni del drugega dneva sejma je bil bolj dolenjsko obarvan, saj so na večerni prireditvi predstavili zanimivo knjigo pokojnega slavista in bibliotekarja Karla Bačerja Iz dolenjske preteklosti. Knjigo je izdala Knjižnica Mirana Jarca v počastitev stoletnice avtorjevega rojstva. V pogovoru z urednico knjige Matejo Kambič in avtorjevo življenjsko sopotnico Rio Bačer je Carmen L. Oven razgrnila zanimivo vsebino knjižne novosti. Pravzaprav gre za vsebinsko, predvsem pa slikovno dopolnjeno novo izdajo istoimenske knjige, ki je pred več leti izšla pri Dolenjskem listu.

Zanimiv prireditveni program Dolenjskega knjižnega sejma zaokrožuje sredina prireditev Knjižne POPslatice s Klemnom Klemnom in petkovo območno srečanje literatov osnovnih šol V majhnem plašču besed z Mašo Ogrizek.

MiM

Kaj sploh počnem tukaj?

Razmišljanja ob knjigi Kaj sploh počnem tukaj subtilnega misleca Jurija Paljka

Franci Koncilija

Ob prebiranju Paljkovih zapisov so se mi neprestano primerjalno vsiljevali zapisi Vinka Ošlaka, ki živi na Koroškem. Oba sta zavedna Slovenca, ki živita in ustvarjata v tujini, eden v Italiji, drugi v Avstriji. Ošlak je izrazito eruptiven, vendar kot človek bolj zaprt, previden, Paljk pa je izrazito subtilen in kot človek na široko odprt, dobrosrčen in nasmejan, prešerno vihrav, kot burja na Vipavskem … Oba sta vsestransko izobražena. Njun pristop do sveta, Boga in do ljudi je na videz diametralno drugačen, vendar pa je globoko v njuni notranjosti kar precej skupnih iztočnic, ki osmišljajo njuno življenje in ustvarjalni opus. Izpostavil bom samo tri njune najpomembnejše iztočnice: biti Slovenec, globoka vera v osebnega Boga in neizmerno spoštovanje sočloveka. Gre jima torej za etnično, teološko in humanistično razsežnost bivanja. Tako Ošlak, ki ga iz knjig poznam že dalj časa, kakor Paljk, ki sem ga odkril šele konec lanskega leta, sta mi izredno blizu. Ob branju njunih knjig preprosto uživam.

Preberi več Kaj sploh počnem tukaj?

O zvezdniški (celebrity) kulturi

Franci Koncilija

Ameriški novinar, publicist in vojni poročevalec Chris Hedges je napisal knjigo Kraljestvo obsedenosti, v kateri piše o pojavih, ki so popolnoma spremenili sodobno družbo. Piše o koncu pismenosti in o zmagoslavju nenavadnih dogodkov (spektaklov). Piše o domala popolnem moralnem razpadu sodobne družbe. Njegove ugotovitve se sicer prvenstveno nanašajo na ameriško družbo, ki pa povsem sovpadajo tudi z razmerami pri nas.

Preberi več O zvezdniški (celebrity) kulturi

Izšel doslej neznani roman Ilke Vašte

Roman novomeške pisateljice na voljo bralcem po več desetletjih od njegovega nastanka

Med pisateljskimi imeni, ki jih prištevamo med “novomeška”, naj so z dolenjsko metropolo povezana z rojstvom ali z manj ali dlje časa trajajočim bivanjem v njem, je gotovo ob Trdini in Ketteju najbolj znano ime pisateljice Ilka Vašte (1891, Novo mesto – 1967, Ljubljana). To niti ne preseneča, saj je bila s svojimi zgodovinskimi in biografskimi romani svoj čas zelo priljubljena v najširšem krogu slovenskih bralcev; med dolenjskimi je njeno vrednost še dvigovalo zavedanje, da gre za novomeško pisateljico in da v več svojih romanih zapisuje prav dogajanje na Dolenjskem. A je, tako kot še marsikatero drugo znano in ugledno literarno ime, poniknila iz javnega zanimanja.

Preberi več Izšel doslej neznani roman Ilke Vašte