Arhitekt Plečnik in pater Markušić – vernika in velika prijatelja

V letu 2017 smo v Sloveniji praznovali Plečnikovo leto. V številnih medijih je bilo o mojstru prof. Jožetu Plečniku (1872 – 1957) veliko napisanega, nikjer pa niso pisali o njegovem prijateljevanju z bosanskim frančiškanom p. Josipom (Berislavom) Markušićem (1889 – 1968), ki ga je Plečnik zelo cenil, še posebej na duhovnem področju.  

V zapuščini Jožeta Plečnika se poleg pisem, ki jih je Plečnik pisal svojemu bratu  Andreju,  Alice Masarykovi in Ivanu Meštroviću in drugim, nahaja tudi okoli 300, ki jih  je pater Josip Markušić napisal Plečniku. Mnoga med njimi so bila napisana zgolj v obliki beležke, na notes ali na milimetrskem papirju in podobno. Kljub temu lahko rečemo, da gre za resnično obširno zbirko pisem, iz katerih kar lije medsebojno spoštovanje, zaupanje in vera v onostranstvo. Znano je, da so nekateri slovenski teološki profesorji že pred leti, po vzoru katalonske Cerkve, ki je predlagala, kanonizacijo znamenitega arhitekta Antonia Gaudija(1852 – 1926) podali Slovenski škofovski konferenci pobudo  za začetek postopka beatifikacije prof. Jožeta Plečnika, vendar pobude ni podprl noben slovenski škof, katalonsko pobudo pa je blokirala španska škofovska konferenca v Madridu!

 Kdo je bil p. Josip Markušić?

 Frančiškan p. Josip Markušić se je rodil 23. januarja 1889 v vasi Čepak pri Kotor Varošu, blizu Banja Luke, v današnji Republiki Srbski. Po končani gimnaziji je noviciat pri frančiškanih preživel v Fojnici, teologijo pa je večinama študiral v Budimpešti. Leta 1904 je prejel posvečenje, služboval pa je v Jajcu, Sarajevu, Visokem, Beogradu in v Kotor Varošu. Trikrat je bil provincial Bosne Srebrene, leta 1950 pa je bil celo generalni vizitator v slovenski frančiškanski provinci. Zanimivo je, da je p. Josip Markušić skupaj z gvardijanom p. Bonom Ostojićem, 29. novembra 1943 sodeloval na Drugem zasedanju AVNOJ-a! P. Josip Markušić je bil zelo aktiven človek, poštenjak in poduhovljen in se kot takšen zavzemal za uveljavljanje krščanskih moralnih, etičnih in socialnih načel. Markušića so izredno privlačile narodna in cerkvena zgodovina, umetnost, ter kulturna in družbena dogajanja. Veliko je pisal in pesnil kjer je opisoval takratno socialno revščino ljudi. V Jajcu pa je bil pravi kronist, kjer se je z ideološkimi nevtralnimi stališči in pogledi znal približati ljudem. P. Josip Markušič je umrl 26. februarja 1968 v Jajcu.

Daljši prispevek o p. Markušiću in prof. Plečniku je za našo spletno stran pripravil dr. Josip Slugić, prevedla pa ga je prof. Suzana Krvavica. Preberite ga! (klikni)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja