Vsi prispevki, ki jih je objavil/a urednik

Vrnitev Bienala slovenske grafike

Z odprtjem razstave Najmlajša originalna grafika v galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu se je v našo kulturno zavest vrnilo eno najpomembnejših in vrhunskih kulturnih prizadevanj, kar jih je dolenjska metropola v povojnem času premogla na likovnem področju. Razstava namreč po dvanajstih letih, kolikor jih je minilo od zadnjega Bienala slovenske grafike Otočec – Novo mesto, obuja to žlahtno tradicijo, ne sicer v njenem nekdanjem razponu in vsebinski pestrosti, a vendarle vrača Novo mesto na slovenski kulturni zemljevid kot osrednjo točko prikaza sodobnih grafičnih prizadevanj slovenskih grafičnih ustvarjalcev.

Razstava v Dolenjski galeriji ponuja vse do konca septembra na ogled izbrana dela iz grafične zbirke ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Predstavlja se šestnajst ustvarjalcev: Zala Božič, Robert Brok, Stevan Čukalac, Anita Indihar Dimic, Betina Habjanič, Natalija Juhart, Alja Košar, Maria Karnar Lemesheva, Albert Janez Novak, Eva Novak, Petja Novak, Ana Pečnik, Andrej Praznik, Peter Stegu, Lina Steiner in Sandra Vaupotič. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog.

Kot v svojih zapisih v katalogu poudarjata predsednik bienala prof. mag. Branko Suhy in akademik prof. dr. Milček Komelj, razstavljeni grafični listi predstavljajo tista ustvarjalna prizadevanja slovenskih umetnikov, ki nadaljujejo bogato tradicijo tako imenovane ljubljanske grafične šole, temelječi predvsem na zahtevnem delu na grafični matrici namesto na sicer že splošno razširjenem delu s kolaži in računalniško grafiko. V teh prizadevanjih je imelo in še ima pomembno vlogo prav pedagoško delo prof. Branka Suhyja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pri predstavljanju umetniških dosežkov javnosti pa novomeški bienale slovenske grafike. “V današnjem času, ko se je široko pojmovanje grafike z neomejenim številom odtisov ponovno razširilo, si profesor Suhy kot varuh izročila izrecno prizadeva, da bi grafika, uresničena v klasičnih tehnikah visokega in globokega ter ploskega tiska, pri nas obstala in bi se staro znanje ne izgubilo,” je zapisal dr. Komelj.

Na slovesni otvoritvi je zbrane obiskovalce pozdravila direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, razstavo sta predstavila predsednik bienala prof. mag. Branko Suhy in akademik prof. dr. Milček Komelj, nagovorila pa jih je dekanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani izr. Prof. mag. Lucija Močnik Ramovš.

MiM

Koncert pred poletjem

Pihlani orkester Krka. (Foto: splet)

V petek zvečer, 15. junija 2018, je bil v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu koncert Pred poletjem Pihalnega orkestra Krka, ki ga že vrsto let uspešno vodi dirigent Matevž Novak. Mladi glasbeniki so skoraj poldrugo uro igrali skladbe Philipa Sparka, Alfreda Reeda, Naohira Iwaia in priljubljenega domačega skladatelja Tomaža Habeta. Odličen je bil tudi solist,  trobentač Jošt Rudman.

Pihalni orkester Krka je bil ustanovljen že davnega leta 1957 z imenom Pihalna godba Straža. Takrat je imel 25 članov. Današnji Pihalni orkester Krka pa  sestavljajo številni mladi nadarjeni glasbeniki, ki so prepoznavni na slovenski in mednarodni ravni. Orkester se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj in festivalov, na katerih je že prejel številna priznanja in nagrade. Tako je Pihalni orkester Krka pomemben promotor slovenske glasbene in kulturne dediščine. Petkov koncert je bil začetek pomembnih nastopov doma in v tujini. Tako bodo julija nastopili na poletnem festivalu (Summer festival) v Innsbrucku v Avstriji, septembra in oktobra v Belgiji. Na domačih odrih bodo oktobra nastopili v Velenju, 22.  decembrapa bo tako kot vsako leto novoletni koncert v KC Janeza Trdine.

Takšnih uspehov brez izdatne in velikodušne finančne podpore tovarne zdravil Krka, ki je generalna pokroviteljica vseh nastopov, gotovo ne bi zmogli. Petkov večer so finančno podprli tudi MO Novo mesto, Občina Straža in Ministrstvo za kulturo RS.

Pripravil:  Franci  Koncilija

Zmaj vseh zmajev

Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava o zmaju in zmajih, poimenovana Zmaj vseh zmajev. Zanimiva je tako za mlade kot malo manj mlade obiskovalce. Središče razstavnega prostora krasi podoba zmaja, ki ga je iz žice oblikovala umetnica Tea Curk Sorta.

Razstavni panoji poučujejo obiskovalca, od kod prihaja beseda zmaj, od kod izvirajo zmaji, kaj zmaj simbolizira, kako so ga v svojih stvaritvah upodabljali najrazličnejši umetniki, kje se podoba zmaja pojavlja in kako ga razumevajo najrazličnejše kulture.

Kot zanimivost velja omeniti, da je beseda zmaj praslovanskega izvora. Izhajala naj bi iz imena zmij; to naj bi bila kača moškega spola. Šele od 19. stoletja naprej naj bi se uporabljala beseda zmaj. Ob tem velja izpostaviti še druga zanimiva slovenska poimenovanja zmaja, kot so: drag, lintver, premog, smok, zmak …

Obiskovalec lahko tod izve, da so za Slovenijo značilni različni zmaji s prav tako različnimi dejanji. Obstajali naj bi eno-ali večglavi zmaji. Ljudje so jih velikokrat povezovali z deževjem, nevihtami, poplavami in potresi. Na slovenskih tleh so razširjene številne pripovedi, ki naj bi zmaje povezovale s svetišči in pokopališči. Že iz prazgodovinske in rimske dobe je znano, da naj bi zmaji varovali svete prostore, mrtve duše pa spremljali v onostranstvo.

Prišlek si lahko v razstavnem prostoru ogleda in prebere tudi mnoge privlačne pripovedi o zmajih na Slovenskem. Kot zanimivost velja omeniti zgodbo z naslovom Zmajeva kri. Pripoveduje o tem, da naj bi v Zasavju našli stare okamnele sledi zmajske krvi. Poimenovali so jo Premogova kri, saj naj bi bila beseda premog nekoč označevala zmaja. V resnici pa je bila ta okamnela zmajeva kri antracit oziroma kamnina, danes poimenovana premog. Tovrstnih zgodb je še veliko, a naj za bodočega obiskovalca ostanejo zavite v skrivnosti, ki pripovedujejo o zmajevih mladičih, zmajevem gnezdu, koži in podobno.

Razstava se osredotoča tudi na zmajevo mesto v prestolnici. Zmajeva pot se lahko začne na Gornjem trgu in konča z odkrivanjem tematike v Slovenskem etnografskem muzeju. Zmaj se pojavlja na stebrih, pogleduje z vrha grajskega stolpa, njegova podoba krasi zunanja pročelja zgradb, nas pozdravlja z Zmajskega mostu. Slednjega varujejo štirje mogočni zmaji, narejeni iz bakra. K sebi privabljajo mnoge turiste, ki se pred njimi nastavljajo fotografskim aparatom.

In ne nazadnje kdo ne pozna znamenite grozljivke Drakula, ki je nastala po knjižni predlogi irskega pisca Bram Stokerja? Da, navdih zanjo naj bi bil prav Zmajev red iz 15. stoletja, ki je skrbel za stabilnost razmer na evropskih tleh in čigar uspešen vladar je bil tudi romunski vojskovodja Vlad III., ki je svojemu imenu dodal naziv dracul (Vlad III. Drakul), kar v romunskem jeziku pomeni zmaj ali hudič.

Razstava, ki jo spremlja bogat spremljevalni program, bo ljubiteljem zmajev na ogled do 18. novembra 2018.

Manja Žugman

Najzaložnica in najknjogotržec

Na 16. kongresu slovenskih založnikov, ki je potekal konec prvega junijskega tedna na Bledu, je naziv založnice leta pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga, za najboljšega knjigotržca pa so razglasili direktorja knjigotrštva Buča Sama Vadnova.

Nela Malečkar.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, so pisatelji in njihove knjige pri Neli Malečkar res v dobrih rokah. Ni veliko urednikov, ki bi poleg samoumevne načitanosti, širine in razgledanosti premogli tudi njeno kondicijo in disciplino. Vse to se odraža v zbirkah Prvenci in Nova slovenska knjiga, ki ju poleg vsebinske vrhunskosti odlikuje in zaokrožuje tudi oblikovna prefinjenost. Poleg tega si je zamislila in dosledno izpeljala vrsto enkratnih knjižnih projektov, med njimi album s trojico Kosovel – Gregorčič – Trubar ter zbirko Spomini in izpovedi. Tako je vse to razvila in zaokrožila v impozantno knjižnico velikanov slovenstva, še preberemo v utemeljitvi.

Samo Vadnav pa zastopa večinoma družboslovne in humanistične založbe. Njegovi ciljni bralci so izobraženci, intelektualci, ki so zahtevni naslovniki. Zato je, kot piše v utemeljitvi, za knjigo v vseh pogledih hudih časih pomembno opozoriti na knjigotržca in njegovo odlično delo s kupci, pri organizaciji dogodkov in promociji knjig.

(Vir: Delo)

Pripravil: Franci Koncilija

Evangelij za pitbule spet buri duhove

Čeprav je Jiři Bezlaj (1949), sicer dolgoletni učitelj umetnostne vzgoje na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, že leta 2016 izdal svoje prvo prozno delo, roman  Evangelij za pitbule, za katero je prejel celo priznanje zlata hruška, je šele letos januarja završalo po vsej Sloveniji. Slovenska in strokovna javnost je bila popolnoma razdeljena in nekaj literarnih zgodovinarjev je opozorilo, da knjiga ni primerna za mlade bralce. Roman je namreč po vsebini in po jeziku (sleng) drastičen in pretresljiv in kot tak neprimeren za odraščajoče mlade ljudi.

Jiři Bezlaj, avtor knjige Evangelij za pitbule.

Navsezadnje je naslov knjige lahko sporen tudi za verujoče, ob hkratnem  spoštovanju avtorjevega izvirnega literarnega izražanja in podobno. Običajno z naslovom knjige sleherni avtor poudari bistvo sporočila vsebine, kar beseda evangelij v naslovu  gotovo ni! Znano je, da Splošni religijski leksikon besedo evangelij (latinsko – evangelium) razloži kot »veselo oznanilo, blagovest«, kar knjiga, kjer se z opisovanjem bohotijo nasilje, spolna izprijenost, samomor, incest in poniževanje osebnosti mladega dekleta itd., v nobenem primeru ni in ne more biti! Za kristjane je Sv. Pismo vključno z evangeliji sveta knjiga, božje sporočilo človeku, zato ni primerno zlorabljati besedo evangelij. Pretirani verski gorečneži bi takšen naslov knjige razglasili za tipično bogokletje (blasfemijo)! Ali si potem lahko zamislite odziv muslimanov,  če bi v naslovu te knjige pisalo:«Koran za pitbule!« Pri tem pa hitrega, močnega in napadalnega pitbula ni vredno niti omeniti. Vzrejen je bil pred vsem za pasje borbe in za lov na podgane.

Pitbuli, psi, ki jih vzrejajo predvsem kot borbene pse.

 

Ne glede na vse povedano, je primernost ali neprimernost  te knjige nedavno obravnavala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je podala svoje mnenje, ministrstvi za kulturo in izobraževanje pa vztrajno molčita že od vsega začetka. Varuhinja je namreč ugotovila, da ne more ocenjevati primernosti literarnih del za otroke, prav tako tudi v normativni ureditvi ni našla kriterijev, po katerih bi bila določena literatura uvrščena med literaturo za otroke oziroma bi jim odsvetovali določene vsebine. Zato po njenem prepričanju tudi pravno ni mogoče opredeliti, katere vsebine bi otrokom lahko škodovale. Nussdorferjevo je seveda zanimalo, ali ima država načine, ki zagotavljajo preprečevanje vpliva spornih vsebin na mladoletne bralce in ali država pri tem lahko ustrezno in učinkovito poseže v širjenje spornih vsebin med otroki in kako je pri tem zagotovljena svoboda izražanja avtorjev, ki je tudi z ustavo zagotovljena pravica.

Glede zatečenega stanja (ne) dogajanja, povezanim s knjigo Evangelij za pitbule, je slovenska literarna zgodovinarka, univerzitetna učiteljica in političarka Milena Mileva Blažić zelo nezadovoljna. Neodgovorno se ji zdi ravnanje ministrstva za kulturo in ministra Toneta Peršaka, ki se že šest mesecev ne odzivata, Mestne občine Ljubljana, ki ne odstavi Teje Zorko, direktorice Mestne knjižnice Ljubljana, ter Mladinske knjige in Bralne značke Slovenije, ki še vedno promovirata to knjigo. Kdor more, naj razume.

(Vir : Delo, fotografije – spletna stran).
Franci  Koncilija

O domoljubju in nov list Rastoče knjige

140-letnico rojstva pesnika, dramatika, esejista in prevajalca Otona Župančiča je Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine obeležilo z literarnim natečajem na temo domoljubja. Nagrajence natečaja in zbornik prispevkov so predstavili na zaključni prireditvi v Parku Rastoče knjige pri Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Ob tej priložnosti so slovesno odkrili nov list z Župančičevim verzom na skulpturi Rastoča knjiga.

Kot je povedala predsednica društva dr. Jožica Jožef Beg, je bil odziv na že tretji natečaj društva, ki je potekal pod naslovom Hodil po zemlji sem naši, zelo dober. Udeležilo se ga je 74 avtorjev iz vse Slovenije s 122 prispevki, izmed katerih sta komisiji, ena za osnovnošolce in srednješolce ter druga za odrasle pisce, izbrali najboljše.

Nagrade so prejeli: med šolarji Neža Ilovar in Nina Pečnik z Osnovne šole Center Novo mesto, Eva Puhek in Neža Cerinšek z Gimnazije Novo mesto, med odraslimi pa Irena P. Beguš (Ljubljana), Ana Manfreda (Nova Gorica), Darinka Kozinc (Solkan), Maks Starc (Novo mesto), Dragana Marošević (Ljubljana) in Lidija Basarac (Dragatuš). Na prireditvi so nagrajenci prebrali svoje prispevke ter prejeli priznanja in nagrade. Sicer pa so vsi prispevki udeležencev natečaja tudi letos objavljeni v zborniku pokrajinskega slavističnega društva, v katerem je predstavljena dejavnost društva v minulem letu, ter prispevek o Župančiču, ki so mu posvetili letošnji natečaj.

Na prireditvi so obeležili tudi petletnico Rastoče knjige, katere idejni oče je dr. Janez Gabrijelčič. Zato so v parku Rastoče knjige pri knjižnici slovesno odkrili nov list – novomeški župan Gregor Macedoni, direktor Knjižnice Mirana Jarca Borut Novak in predsednik Državnega sveta (DS) RS Alojz Kovšca. Slednji je v nagovoru poudaril, da Novo mesto tako tudi na simbolni ravni izpričuje, da je mesto, zavezano knjigi in kulturi. »Ko smo v Državnem svetu pred 18 leti podprli projekt Rastoče knjige, si nismo predstavljali, da se bo ta ideja tako razrastla. Podpiramo take pobude civilne družbe, saj spodbujajo vrednote znanja, kulture in ustvarjanja na vseh področjih ter nam pomagajo, da rastemo kot narod. Globalizacija je namreč nevarni talilni lonec nacionalnih kultur,« je dejal v nagovoru.

Prireditev, ki jo je povezovala Carmen L. Oven, sta popestrila novomeška glasbena skupina Ješča vešča in Marko Pršina, ki je kot Oton Župančič prebral do zdaj neznano pismo svoji sorodnici Mariji Zupančič (poročeni Henigman) iz Dolenjskih Toplic.

Pripravila in foto: MiM in L. M.

Zanimiv in vsebinsko bogat posvet

Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto in Medobčinsko pobudo za čezmejno e-sodelovanje v e-regiji pripravil zanimiv posvet, ki je pod naslovom Akademija ob evropskem letu kulturne dediščine potekal 25. maja v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Akademijo so zasnovali tako, da bi v letu evropske kulturne dediščine, ki poteka letos in bo še v prihodnjem letu, pomembni profesorji, zgodovinarji, arhitekti, etnologi, ekonomisti, raziskovalci in drugi udeleženci v jasnejše zavedanje javnosti postavili povezanost evropske in novomeške kulturne dediščine, opozorili na njene manj znane sestavine in predlagali akcije za povečanje njene prepoznavnosti, da bi predlagali ukrepe za izboljšanje promocije kulturne dediščine, spodbudili akcije za njeno vpetost v trajnostni turizem Novega mesta ter z vsem tem položili svoj obolos k promociji evropske kulturne dediščine.

Trdinova čitalnica Knjižnice Mirana Jarca je bila 25. maja lepo zapolnjena in po glasbenem nastopu ansambla novomeških gimnazijcev ter pozdravnem nagovoru (preberi) župana mestne občine Novo mesto mag. Gregorja Macedonija so udeleženci prisluhnili vrsti zanimivih predavanj, predstavitev in razmišljanj.

V dopoldanskem delu akademije, ki ga je vodila dr. Vida Čadonič Špelič, je kot prvi nastopil dr. Stane Granda in v svojem predavanju Naš pogled na preteklost Novega mesta potrebuje popolno prevetritev  (preberi) opozoril na premalo poznano kulturno dediščino Novega mesta, ki ostaja prezrta in se ne vgrajuje v podobo mesta, saj je ob sicer uspešnem in svetovno poznanem gospodarstvu v kulturno-zgodovinskem smislu Novo mesto v svetu žal znano le kot mesto, “kjer so zažgali škofa”.

Dr. Aleš Gabrič je v predavanju Vloga gimnazije v Novem mestu v razvoju šolstva na ozemlju današnje Slovenije (glej povzetek) prikazal nekatere dileme, ki se pojavljajo glede pomena novomeške gimnazije od njene ustanovitve dalje. Ob ustanovitvi je bila ena redkih tovrstnih ustanov na našem območju, kasneje pa je konkurenca novih ustanovah vplivala na njen pomen v razvoju šolstva,še posebej v času odpiranja srednjega in visokega šolstva širšim slojem prebivalstva.

Dr. Jože Gričar je predstavil omrežje gimnazij, ki jih je ustanovila cesarica Marija Terezija  (preberi) v času svojega 40-letnega vladanja. Opozoril je, da je prispevek teh gimnazij k razvoju Evrope še premalo ovrednoten, kar pa naj bi se spremenilo z vzpostavljenim spletnim omrežjem terezijanskih gimnazij.

Ivica Križ, univ. dipl. etnologinja je predstavila najzanimivejše delce iz etnološke kulturne dediščine Dolenjske in Novega mesta (glej povzetek), dopoldanski del pa je zaključil baletnik in koreograf, letošnji Prešernov nagrajenec Janez Mejač z razmišljanjem Korak v dvoje (preberi) osvetlil življenje in delo Pie in Pina Mlakarja, legendarnih baletnikov, tesno povezanih z Novim mestom.

V popoldanskem delu, ki ga je vodil prof. dr. Miha Japelj (član Kulturnega društva Severina Šalija) in predstavil samo prireditev (preberi), je dr. Janez Gabrijelčič (tudi član KDSŠ) v prispevku Leto ljubezni z Rastočo knjigo (preberi) predstavil nastanek in razvoj vseslovenskega projekta Rastoča knjige ter zamisel, da Novo mesto postane mesto ljubezni.

V nadaljevanju je profesor in umetniško-pedagoški vodja Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja Zavoda Friderik I. Baraga Aleš Makovec v prispevku Opera na Dolenjskem ima prihodnost (preberi) utemeljil zamisel o Novem mestu kot glasbenem središču, kar lahko postane samo, če ima opero. Navsezadnje opero v Novem mestu na nek način zahteva številno občinstvo, kar dokazuje množični obisk vseh teh izvirnih opernih predstav v izvedbi in produkciji Vokalne akademije Jurij Slatkonja.

Docent dr. Tomaž Slak je v prispevku Zgodovina in prihodnost Glavnega trga v Novem mestu (glej povzetek) razjasnil številne odprte dileme glede urejanja Glavnega trga vključno z njegovim končnim pogledom v prihodnost.

Marjan Hren, predsednik društva Machova dediščina pod Gorjanci, je v prispevku Machova dediščina pod Gorjanci in noč metuljev (preberi) predstavil Machovo učno pot in z njo povezano družino Mach ter svilnatega prelca metulja jamamaj, ki ga je za svoje sviloprejstvo k nam uvedel Johann Mach.

Po končanih predavanjih so se udeleženci preselili v knjižnični atrij, kjer so prisluhnili nastopu učenk Glasbene šole Marjana Kozine.

Pripravila: M. Markelj in F. Koncilija

Šalijev večer o kulturnem turizmu

V Knjižnici Mirana Jarca je 24. maja potekal že sedmi Šalijev večer, tradicionalni kulturni dogodek, ki ga prireja naše društvo za svoje članstvo in širšo javnost.
Dr. Marko Koščak

Tokrat je član našega društva, doc. dr. Marko Koščak s Fakultete za turizem Brežice, po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika našega društva Francija Koncilije predaval o globalnih in lokalnih izzivih za razvoj kulturnega turizma. Predavanje je zasnoval z željo obeležiti evropsko leto kulturne dediščine in predstaviti njegove osnovne cilje, ki so:
• izpostaviti kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga;
• okrepiti zavedanje vseh o naši izjemni skupni kulturni dediščini, o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino;
• skušati spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti k skupni evropski družini.

Predavatelj je govoril tako o globalnih kot lokalnih vidikih, pomembnih za razvoj kulturnega turizma. Ob tem je opozoril na pomen tako kulturne kot naravne in žive dediščine, ki tvori jedro vsebinskih elementov, pomembnih za oblikovanje turističnega proizvoda. Predvsem je izpostavil potrebo po trajnostnem in odgovornem upravljanju in sodelovanju deležnikov znotraj posamezne turistične destinacije ter na nekaterih primerih dobre prakse pokazal na pozitivne in negativne izkušnje nekaterih destinacij v globalnem turističnem okolju.

V drugem delu predstavitve se je dr. Koščak osredotočil na Dolenjsko in njena prizadevanja za razvoj kulturnega turizma. Izpostavil je izkušnje projekta Po poteh dediščine, ki je pod okriljem tedanje Gospodarske zbornice Novo mesto potekal v obdobju 1996 – 2008. Predavanje pa je zaključil s predstavitvijo pogledov in razmišljanj za uspešno delovanje na tem področju v prihodnje.

MiM