Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Franci Koncilija

DIGITALIZIRANA KNJIGA ZGODOVINA NOVEGA MESTA IVANA VRHOVCA

Leta 1891 je Ivan Vrhovec, zgodovinar, geograf, gledališki režiser,igralec in profesor na novomeški gimnaziji, izdal svoje temeljno delo Zgodovina Novega mesta.Vrhovec je bil ob svoji službi zelo dejaven tudi na področju kulture, zato velja za enega najbolj prizadevnih organizatorjev kulturnega življenja v Novem mestu pred več kot 150 leti.Po njegovi zaslugi in po zaslugi njegovih takratnih sodelavcev na gimnaziji je v Novem mestu ponovno zaživelo mestno gledališče, kjer je Vrhovec tudi igral in režiral.

VRHOVEC V NOVEM MESTU

Leta 1886 je bilo na novomeški gimnaziji razpisano profesorsko mesto za zgodovino. Službo je Vrhovec dobil po posredovanju politika, deželnega glavarja, avstrijskega ministrskega predsednika in častnega občana Novega mesta, grofa Hohenwarta. Na bivanje v Novem mestu se je Vrhovec težko privadil. Prijatelju Franu Levcu, ki je bil urednik Ljubljanskega zvona, je veliko pisal, med drugim tudi tole:»Človek mora tu vse žile napeti, da ga ni samega dolgega časa konec, kajti o zabavi nimajo Novomeščani niti pojma. Ne vem, če je kje življenje tako malomestno kakor tu.«

VRHOVČEVA RAZISKOVALNA ŽILICA

Leta 1888 je v Ljubljanskem zvonu v treh nadaljevanjih objavil spis Francozi v Novem mestu.Vrh raziskovalnega dela v njegovem novomeškem obdobju pa predstavlja Zgodovina Novega mesta. Tedanji novomeški mestni arhiv je bil zelo skromen, z dostopom do kapiteljskega in frančiškanskega arhiva pa tudi ni imel težav. Rokopis za Zgodovino Novega mesta je nastajal tri leta, junija 1890 pa ga je Vrhovec predal Slovenski matici. Rokopis je moral na zahtevo matičnega odbora skrajšati in revidirati.

Tako je knjiga Zgodovina Novega mesta izšla leta 1891. Poglavitni del knjige je namenjen zgodovini mesta od njegove ustanovitve leta 1365 dalje. Velika škoda pa je, da je Vrhovec knjigo zaključil s francosko okupacijo 1809–1813 in v njej pomembnih dogodkov, kot so bili na primer revolucionarno leto 1848, odprava tlačanstva, narodno prebujenje itd., niti ne omenja. Po izidu Zgodovine Novega mesta je takratni župan Franc Perko Ivanu Vrhovcu v zahvalo za izdajo tako pomembne knjige o Novem mestu podelil posebno priznanje. Februarja 1897 je Vrhovec dokončno zapustil Novo mesto in se preselil v Ljubljano, kjer je po hudi bolezni 19. septembra 1902 umrl.

OPRAVIČILO

Pred časom smo na tej spletni strani KDSŠ pomotoma objavili prispevek o tem, da Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto načrtuje digitalizacijo znamenite knjige 225 let novomeške gimnazije, ki jo je napisal prof. Milan Dodič. Zaradi nezadostnih informacij nismo vedeli, da je bila knjiga pred leti že digitalizirana. Na to dejstvo nas je prijazno opozorila ravnateljica Mojca Lukšič. Bralcem in ravnateljici se zaradi tega iskreno opravičujemo.

(Viri: Wikipedija,Revija Rast, Slovenski bibliografski leksikon. Fotografije:Franci Koncilija in s spleta)

Zbral in uredil: Franci Koncilija

DANICA RANGUS, ČLANICA KDSŠ, PREJELA NAGRADO MO NOVO MESTO

V petek, 5. 4. 2019, je bila v KC Janeza Trdine slavnostna akademija ob občinskem prazniku, ki je bil določen 7. aprila,saj je na ta dan leta 1365 Rudolf IV. Habsburški ustanovil Novo mesto. Župan je podelil nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto za leto 2018 naslednjim zaslužnim Novomeščankam in Novomeščanu: Danici Rangus, Fani Vovk, Nežki Ivanetič, Mariji Jerele in Samu Kralju. 

Na slavnostni akademiji je Danica Rangus, članica Kulturnega društva Severina Šalija, nekdanja predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine, aktivna predstavnica Društva Slovenija Rusija ter učiteljica slovenščine in ruščine na Osnovni šoli Center, prejela nagrado Mestne občine Novo mesto 2018 za 40-letne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. V obrazložitvi je zapisano:

»Danica Rangus je mentorica bralne značke, tekmovanja za Cankarjevo priznanje, šolskega glasila ter Kulturnega živžava. Bila je članica državnih komisij za tekmovanja, natečaje in projekte. Je soavtorica delovnega zvezka za osnovne šole Stopinjice v svet književnosti. Posebna pedagoška dejavnost je njeno 22-letno delovanje v projektu Jezikovne  počitnice za mlade koroške Slovence. Na njeno pobudo se je Osnovna šola Center pridružila projektu Rastoča knjiga. Trikrat je bila soorganizatorka strokovne ekskurzije mladih iz Slovenije v Moskvo, marca 2018 pa spremljevalka skupine učencev in dijakov iz Novega mesta na šolanju pri kozmonavtih v Moskvi in Zvezdnem mestu. V Osnovni šoli Center vodi krožek ruščine, za učence je uvedla rusko bralno značko. Aktivno sodeluje z Oddelkom rusistike na Filozofski fakulteti, z Ruskim centrom znanosti in kulture, Ruskim mirom ter Veleposlaništvom Ruske federacije v Ljubljani.«

Kulturno društvo Severina Šalija svoji aktivni članici društva in Upravnega odbora Danici Rangus za prejeto priznanje MO NM iskreno čestita z željo, da bi aktivno nadaljevala delo z mladimi in v KDSŠ.

(Vir: spletna stran OŠ Center Novo mesto, fotografija:Robert Kokol in Franci Koncilija)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

SLIKAR, KI JE UMETNOST VPEL V DRUŽBENI OKVIR

Prejšnji teden, 12. aprila 2019, je slovenska kulturna javnost obeležila spomin ob 150. obletnici rojstva izjemne osebnosti slovenske umetnosti, slikarja impresionista in akademika Riharda Jakopiča (1869–1943). Znano je, da je Jakopič v Ljubljani postavil Jakopičev paviljon in Slovensko umetniško društvo ter Društvo Narodna galerija, iz katerega se je kasneje razvila in ustanovila današnja Narodna galerija. Tudi slikar Ivan Grohar bi težko preživel brez Riharda Jakopiča, ki ga je vrsto let izdatno gmotno podpiral. Jakopič je bil prepoznaven tudi pri znanih dogodkih Novomeške pomladi, kjer je aktivno sodeloval. Izidor Cankar, znani umetnostni zgodovinar iz obdobja med obema vojnama, je Riharda Jakopiča označil za središčno osebnost slovenske likovne moderne. Ob obletnici so v Narodni galeriji pripravili poseben program, ki so ga poimenovali Rihard Jakopič in njegov čas.

    

Rihard Jakopič se je rodil 12. aprila 1869 v Trnovem v Ljubljani. Leta 1887 je odšel študirat na Dunaj, kasneje pa še v München, kjer se je družil s Ferdom Veselom, Antonom Ažbetom in Matijem Jamo. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Z Matejem Sternenom je leta 1907 odprl risarsko in slikarsko šolo, ki je delovala do začetka prve svetovne vojne. Med véliko vojno in po njej je Jakopič s preostalo Ljubljano trpel pomanjkanje. Ob ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1938 je postal član njenega umetniškega razreda. Rihard Jakopič je umrl 21. aprila 1943, star štiriinsedemdeset let. Kot slikarja ga je zanimal omejen nabor motivov, od škofjeloških brez, Save med Tacnom in Črnučami in prizorov iz Ljubljane do mnogih intimnih vizij.

Skupaj z Rihardom Jakopičem veljajo Grohar, Jama in Sternen za začetnike modernega slikarstva v Sloveniji. Z njimi je Jakopič postavil temelje slovenskega impresionizma, katerega namen je bil izraziti najgloblja razodetja človeške duše.

(Vir: Večer, STA, Wikipedija, fotografije so s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

KNJIGA 225 LET NOVOMEŠKE GIMNAZIJE BO DIGITALIZIRANA

Leta 1971 smo v Novem mestu praznovali 225-letnico delovanja novomeške gimnazije.Obdrugih pomembnih dogodkih je takratni gimnazijski profesor Milan Dodič napisal zajetno knjigo 225 let novomeške gimnazije. Na enem izmed lanskoletnih sestankov Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je bilo med pripravami na Akademijo 2018 govora tudi o morebitni digitalizaciji knjige 225 let novomeške gimnazije iz leta 1971. Glede na splošno pospeševanje digitalizacije je letos ta zamisel v zvezi s programom Akademije 2019 ponovno oživela in tako postala še bolj aktualna. Pred dnevi je prof. dr. Jože Gričar, aktiven član Odbora, Novomeščan in častni občan MO Novo mesto, o tej zamisli posredoval pismo članom Odbora, ki ga v tem prispevku povzemamo. O digitalizirani Vrhovčevi knjigi Zgodovina Novega mesta pa bomo poročali prihodnjič.

prof. dr. Jože Gričar

POMEN DIGITALIZACIJE KNJIGE

V tej knjigi so na straneh 397–472 objavljeni seznami maturantov od leta 1746 do 1970/71. To je dragoceno gradivo, ki je že na voljo, treba pa bo dodati še sezname maturantov po letu 1971, vse do letošnjega šolskega leta 2018/2019. Akademija 2019, ki bo 22. maja v Novem mestu, bo priložnost, da Seznam maturantov novomeške gimnazije predstavimo v e-obliki z objavo knjige na Digitalni knjižnici Slovenije v Ljubljani. S tem bi postavili spominsko ploščo maturantom novomeške gimnazije in njihovim razrednikom. Objavljeni seznam bi omogočil izdelavo analize krajev, iz katerih so prihajali dijaki po znanje na gimnazijo v Novem mestu. To bo lep prispevek h kulturni dediščini Novega mesta in primer praktične e-promocije v letu 2019. Kot je povedal gospod Janko Klasinc, vodja digitalne knjižnice NUK Ljubljana, je za registracijo digitalne knjige potrebno še soglasje Gimnazije Novo mesto, izdajateljice te knjige, glede avtorskih pravic.

ZAKLJUČEK

V Odboru za promocijo kulturne dediščine Novega mesta načrtujejo, da bi digitalizirano knjigo 225 let novomeške gimnazije predstavili na Akademiji odbora, 22. maja letos. Glede izvedbe digitalizacije knjige bo Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta v skupni akciji za e-promocijo kulturne dediščine sodeloval z novomeškim podjetjem Mikrografija Novo mesto. Vsi člani Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta načrtovane aktivnosti gotovo podpirajo, saj bo zgoraj omenjena knjiga v digitalni obliki postala prava dragotina ohranjanja kulturne dediščine Dolenjske na področju izobraževanja. 

(Pripravil: Franci Koncilija, fotografija: Franci Koncilija in s spleta)

GRUMOVA NAGRADA NOVOMEŠČANU NEJCU GAZVODI

V ponedeljek, 8. aprila 2019, se je v Prešernovem gledališču v Kranju s podelitvijo nagrad sklenil 49. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je prejel Novomeščan Nejc Gazvoda za Tih vdih, nagrado za najboljšega mladega dramatika pa je prejela Ana Obreza. Najboljša predstava festivala je bila Še ni naslova v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, Grün-Filipičevo priznanje pa je šlo v roke Darje Dominkuš.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednica Vilma Štritof in člani Tomaž GubenšekMateja Pezdirc BartolKlavdija Zupan in Igor Žunković, je med 42 novimi slovenskimi dramskimi besedili za najboljšega izbrala Gazvodov Tih vdih, dramo o povprečni slovenski družini, ki počasi drsi proti družbenemu robu.»Na prvi pogled gostobesedna komunikacija temelji na premolkih. Tišina med replikami razkriva naraščajoče strahove, nemoč spoprijemanja z novimi družbenimi razmerami, frustracijo osebnih odnosov, klavstrofobičnost bližine,« v obrazložitvi navaja žirija. Dodaja, da drama ponuja dramaturške in režijske izzive ter zadostitev igralskim ambicijam. Spretnost karakterizacije skozi slogovno dovršen dialog pa bo spodbudila večkratna ustvarjalna branja odrskih interpretacij.

Nagrado za mladega dramatika je žirija med 12 prispelimi predlogi namenila Ani Obreza za Iskalce zlata. Besedilo v svoji eklektičnosti, zgoščenosti prizorov, širokem naboru motivov, preskokih, nepričakovanih povezavah, v privzdignjenem, na trenutke deklamacijskem jeziku v ozadju skriva natančno strukturo parov, ki si tiho postavljajo eno in isto vprašanje, kaj je zlato.Kot ugotavlja žirija, besedilo vznemiri ne le tematsko, ampak kot igra pomenov, parafraz in asociacij, odpira številne možnosti uprizoritve, a kljub natančnosti prizorov potrebuje še temeljit razmislek o dramski pisavi in jeziku. Bienalno Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji je žirija med dvema predlogoma dodelila dramaturginji ljubljanske Drame Darji Dominkuš, katere dramaturško delo je v slovensko gledališko življenje vpisano že 40 let. V njenem opusu je kar 20 dramaturgij krstnih uprizoritev slovenske dramatike in več kot 30 moderne svetovne dramatike.Njeno delo je utemeljeno v široki izobrazbi, študioznem pristopu, v poglobljeni analizi in razčlembi dramskih besedil, v natančnem razbiranju strukture drame in specifik dramske pisave avtorja ter v poglobljeni analizi dramskih likov in odnosov med njimi, poudarja žirija.

     

(Viri: STA, DnevnikDelo, Večer. Fotografije: Matjaž Rušt in s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

PREDSTAVITEV NOVE TROBIŠEVE KNJIGE PLIVKANJA

V torek, 9. aprila 2019, zvečer je v Trdinovi čitalnici knjižnice Mirana Jarca, na 9. Šalijevem večeru KDSŠ, znani novomeški pesnik in član KDSŠ Smiljan Trobiš predstavil že svojo 27. pesniško zbirko, ki jo je naslovil Plivkanja. Izdajo omenjene pesniške zbirke Trobiševih senryujev je z denarnim prispevkom omogočilo tudi KDSŠ. Na 9. Šalijevem večeru, ki sta ga finančno podprli Krka, tovarna zdravil in MO Novo mesto, se je zbralo okoli 40 članov in drugih, ki so z zanimanjem spremljali pester in zanimiv kulturni dogodek, odlične solistične nastope sopranistke Urške Kastelic iz Ljubljane pa so navzoči vsakokrat nagradili z močnim in dolgim ploskanjem.

Uvodoma je Franci Koncilija najprej opravičil odsotnost moderatorja Marjana Pungartnika iz Maribora, ki se zaradi bolezni dogodka ni mogel udeležiti. Sledila je kratka predstavitev Trobiševe pesniške zbirke, pesnika samega ter sopranistke Urške Kastelicin pianistke in skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk. V nadaljevanju večera je Tomaž Koncilija v presledkih večkrat prebral nekaj Tobiševih senryujev, sopranistka Urška Kastelic pa je čudovito zapela tri znane operne arije, med njimi kot zadnjo tudi priljubljeno pesem Franza Schuberta Ave Maria. O Trobiševih senryujih je recenzent njegove pesniške zbirke, predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj, zapisal: »Življenje se mu kot lepota bivanja v svoji smiselnosti predaja samo. Stvari umeva, ko jih ne misli, rešitve najde, ko si zanje ne prizadeva, in s samim seboj se sreča, ko v prizadevanju odneha ter se samo prepušča življenju, tako kot jeziku, s katerim taka dojetja in duhovne izkušnje ubeseduje. Na svet gleda kot na svetlobo in prav tako zre na njegove ljudi…«

Na koncu zanimivega večera, ki so ga prisotni spremljali z zanimanjem in zadovoljstvom, so spregovorili še trije člani KDSŠ. Najprej je spregovorila Rezka Povše, ki se je v imenu Literarne sekcije Snovanja, ki že 17 let deluje v Društvu upokojencev Novo mesto, zahvalila Smiljanu Trobišu za njegovo nekajletno uspešno vodenje te sekcije.Povedala je še, da so izdali že 11 pesniških zbirk, slednjo te dni z naslovom Prvikrat. Potem je spregovoril prof. dr. Miha Japelj o pomenu besedne umetnosti in se zahvalil Trobišu za njegov celoten ustvarjalni opus. Na koncu pa je spregovorila Stanka Starešinič, ki se je zavzela za večjo prepoznavnost pesnika Smiljana Trobiša na celotnem slovenskem prostoru. Sledilo je še prijetno druženje obiskovalcev večera ob dobri zakuski in pijači.

(Fotografiral: Marko Klinc)

Franci Koncilija

13. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Vedno kadar se povežejo ustvarjalne ideje z dobro voljo, navdušenjem in posluhom številnih strokovnjakov in ljubiteljev lepih umetnosti, rezultati kmalu postanejo prepoznavni v širšem prostoru. Tako je bilo tudi z bienalno razstavo slovenske ilustracije pred 25 leti. Na letošnji, že 13. Slovenski bienalni razstavi ilustracij, ki so jo odprli 27. marca 2019 v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, se nam predstavlja okoli sedemdeset vrhunskih sodobnih slovenskih ilustratorjev, kar dokazuje, da je projekt še vedno zanimiv, kakovosten in živ.

KAJ PRIKAZUJE RAZSTAVA?

Znano je, da prireditev ves čas svojega obstoja ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne rešitve, izraze in tehnike, saj umetniki ves čas prenavljajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Razstava torej pomeni dragocen prispevek k uveljavljanju ilustracije, ki je v svojem največjem segmentu otroške ilustracije nepogrešljiva pri sooblikovanju likovnega gledanja ter razumevanja mladih in najmlajših, saj gre za dejavnost z odgovorno vzgojno in izobraževalno vlogo – za slikovno govorico, ki soustvarja človekovo zavest in odločilno vpliva na duševni razvoj mladih.

ILUSTRACIJA V KORAKU S ČASOM

Likovna ilustracija je tudi v računalniški dobi ostala nenadomestljiva, saj se je razvijala sočasno z napredovanjem tehnologije in s tem postajala vse pomembnejša. Ilustracija po svetu doživlja razcvet in igra vse bolj pomembno vlogo v vidnem sporočanju, žal pa je pri nas še vedno potisnjena nekam na obrobje.

KAJ JE GLAVNA NALOGA IN POMEN ILUSTRACIJE?

Ilustracija poskuša prevesti besedilo v likovni jezik, istočasno pa se mora kvalitetna ilustracija predstavljati tudi kot vrhunska umetnina sama zase. Njen razpon je zelo obsežen. Ilustracija leposlovnih tekstov prevaja zgodbo in emocionalni naboj te zgodbe v sliko. Pri tem gre vedno za osebno interpretacijo ilustratorja, in kvaliteta ilustracije je prav v subjektivni interpretaciji, ki je vidna skozi bogastvo imaginacije avtorja in njegovim načinom upodabljanja. Znanstvena ali poljudnoznanstvena ilustracija pa lahko dosledno odslika in selekcionirano predstavi podobe, razgradi ali sestavi objekte in organizme, lahko prikaže pogled, ki fotografiji in očesu ni dosegljiv, ali pa podobam dodaja podatke, ki jih obravnava besedilo, in če je tiskana v reliefni tehniki in ustrezno prirejena, jo lahko zaznajo tudi slepi in slabovidni. Zato je izredno važno, da ilustracijo gojimo naprej in jo varujemo kot zelo pomembno področje likovne umetnosti.

ZAKLJUČEK

Za podelitev letošnjih nagrad Hinka Smrekarja je bila imenovana petčlanska strokovna žirija, ki bo izbrala tri najboljše ilustracije. V Mali galeriji Cankarjevega doma namreč razstavlja več kot sedemdeset umetnikov, med njimi tudi med Novomeščani priljubljena Kitajka, akademska slikarka in grafičarka Huiqin Wang. Razstava bo odprta do 19. maja letos.

(Viri: Dnevnik, ZDSLU, sekcija ilustratorjev, fotografije pa so s spleta)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

MINILO JE 25 LET OD SMRTI LEGENDARNEGA GLASBENIKA KURTA COBAINA (1967 – 1994)

V petek, 5. aprila 2019, je minilo 25 let, odkar se je v Seattlu v zvezni državi Washington v ZDA ustrelil legendarni glasbenik, kitarist, pevec, skladatelj in tekstopisec grunge glasbene skupine Nirvana, Kurt Donald Cobain. Skupaj z Nirvano je Cobain v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja močno zaznamoval glasbo na svetovni ravni. Skupina Nirvana je 27. februarja 1994 nastopila tudi v ljubljanski Hali Tivoli. To je bil njihov predzadnji koncert.

Še v najstniških letih je Cobain spoznal Krista Novoselica, s katerim sta leta 1987 ustanovila danes kultno skupino Nirvana, kasneje se jima je pridružil še nepogrešljivi član zasedbe Dave Grohl. V mladosti je Cobain najraje poslušal znamenito angleško skupinoThe Beatles in ameriško skupino The Monkees, kasneje pa se je navduševal tudi nad trdim rockom.

Cobain je bil hiperaktiven in izredno rad je imel umetnost in glasbo. Leta 1991 je Nirvana zaslovela z albumom Nevermind, prva skladba na tem albumu pa je bila Smells Like TeenSpirit, ki je kmalu postala uporniška himna najstnikov po vsem svetu.Skupina je nazadnje nastopila v Münchnu, dober mesec preden je Cobain napravil samomor. V poslovilnem pismu je napisal: »Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti.«

(Vir: STA, fotografiji sta s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

 

Skozi Tančine po ljubezen

Smiljan Trobiš je v letu 2018 izdal pesniško zbirko z naslovom Tančine. Knjigo odlikujejo poleg pesnitev tudi številne dodane risbe, za katere je poskrbel Jože Kumer, umetnik, ki se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom in ilustracijo, organizira pa tudi ustvarjalne delavnice in kolonije.

Pričujoča zbirka se tematsko osredotoča na ljubezen. Ta ljubezen je zelo razvejana. Pesnik jo v svojih verzih izpoveduje do Stvarnika, do človeka in do vsega drugega, kar nas obdaja. Z nizanjem številnih svojilnih zaimkov (tvoj mir, tvoja jutra …) in s paralelizmi členov pesnik svojemu bralcu skozi zbirko potrjuje prisotnost in vsemogočnost Stvarnika. Zatrjuje, da je povsod navzoč in da se iz njega rojevajo posameznikove poti in se vanj posameznikove poti tudi stekajo, saj se »Vsak /…/ vrne k tebi, ker na zemlji ni ničesar, /kar bi moglo potešiti naša hrepenenja. /Ti zemljo vrtiš in vodiš naše poti, ustavijo se pri nas samih, /končajo v tebi, ki si edini cilj«. Prav tako je lirski subjekt prepričan, da se človek v svoji nevednosti lahko kadarkoli zateče k Njemu, saj lahko samo in le On odgovori »na vsa zapletena vprašanja, ki si jih zadajam(o) v nevednosti«.

Pesnitve pa se vendarle osredotočajo tudi na človeka, ki v pesnikovem svetu vedno znova hodi v temi in koprni po svetlobi (stalnica Trobiševih preteklih pesniških zbirk). V svoji notranjosti čuti nemir in si – v tem nemirnem sodobnem svetu – želi pomiritve. S simboliko drevesa svojemu bralcu predstavi podobo človeka, ki se je rodil, vzklil, se ukoreninil, zdaj pa sega v višave. Razteza roke in hrepeni po krilih, po svobodi, drugam. Pesniški subjekt se zaveda, da je človek edinstvena oblika v naravi, a hkrati opozarja, da ne edina.

Pesniško zbirko bo zagotovo použil ljubitelj poezije, ki si želi skozi verze stopati po Trobiševi poti naprej, navzgor, k nebu, k svetlobi. V pričujočih pesnitvah bo užival, zaznaval in spoznaval vso pesnikovo resnico, dobroto in pogum.

Manja Žugman

2. APRIL – MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE

Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa ChristianaAndersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke, da bi na praznični način opozorila, kako zelo pomembno je branje za otrokov razvoj, in še posebej branje kakovostne mladinske literature. Za to so se odločili na mednarodnem kongresu IBBY v Ljubljani leta 1967. Od tedaj – torej že 48 let – vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico, ki jo prevedejovse sekcije (letos jih je 77), ob tem pa vsaka država pripravi tudi različne bralno-spodbujevalne aktivnosti in prireditve.

»Pogosto nas prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da v roke vzamemo knjigo in začutimo, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo,« je v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu knjig za otroke in mladino zapisal litovski otroški pisatelj in ilustrator Kestutis Kasparavičius. Predsednica Slovenske sekcije združenja IBBY Tilka Jamnik pa je poudarila pomen topline in mirovanja, ki ga otroci doživijo ob poslušanju branja v krogu družine ter ob najrazličnejših oblikah medgeneracijskega branja.Pomembno je, da je dobra literatura za mlade kakovostna na več ravneh. Le tako bo mlade nagovorila korektno, hkrati patudi primerno obravnavala teme, ki jih zanimajo. Knjiga za mlade mora biti privlačna za branje in po možnosti še duhovita.

(Vir: Dnevnik, Večer, fotografije pa so s spleta)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija