Vsi prispevki, ki jih je objavil/a admin

Kulturni praznik ali pesnik, ki živi v bedi

Kulturni praznik sem letos obeležil z zapisom, ki ga posvečam pesniku Valentinu Brunu, človeku, ki živi na robu preživetja. Njegova eksistenca je odvisna od prijateljev in znancev. Očitno je, da v tej ljubi državi ni nikogar, ki bi mu pomagal. To je resnica, ki nas premalo bode v oči. Slepi hodimo mimo in ne vidimo poeta, ki živi na robu preživetja. Žalostno, mar ne? To je odsev naše družbe, ki očitno ne ceni ustvarjalcev kulturnih dobrin.

Preberi več Kulturni praznik ali pesnik, ki živi v bedi

TUDI ZNANOST JE LAHKO UMETNOST

Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto je že od ustanovitve leta 1954 zavezana kulturi, zato ni naključje, da se že vrsto let z različnimi projekti pokloni tudi Prešernovemu dnevu, slovenskemu kulturnemu prazniku. Krka je tudi glavna sponzorka Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ). V počastitev letošnjega praznika kulture so v Krki v torek 5. februarja 2019 ob 18. uri odprli enkratno in nenavadno razstavo mikroskopskih posnetkov kristalov zdravilnih učinkovin, kakršne doslej v Slovenijiše ni bilo. V Dvorani Krka je bil najprej vsebinsko bogat in kakovosten kulturni program, ki so ga izvajali glasbeniki in kulturniki Krke, potem pa je v Krkini galeriji sledila otvoritev razstave. Pobudnik razstave, ki so jo poimenovali Lepota je v majhnih stvareh, je Mitja Pelko, predsednik Kulturno-umetniškega društva Krka. Na tem odmevnem kulturnem dogodku je bil prisoten tudi uspešni in priljubljeni predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič. Preberi več TUDI ZNANOST JE LAHKO UMETNOST

V DOLENJSKEM MUZEJU ODPIRAJO ZANIMIVE RAZSTAVE

RAZSTAVA IVANA VAVPOTIČA – VELIKAN PORTRETA

V petek, 12. oktobra 2018, so v Jakčevem domu odprli razstavo slik, risb in poštnih znamk slikarja Ivana Vavpotiča (1877–1943), enega najboljših portretistov svojega časa. Razstavo so naslovili Velikan portreta, pripravili pa so jo v sodelovanju z Galerijo Mihe Maleša in kamniškim muzejem.

Ivan Vavpotič se je rodil leta 1877 v Kamniku, gimnazijo pa je obiskoval v Novem mestu, kamor se je preselila njegova družina. Po maturi je študiral v Pragi, na Dunaju in v Parizu, leta 1910 pa se je vrnil v domovino, kjer je od leta 1929 deloval kot svobodni umetnik. Umrl je v Ljubljani, 11. januarja 1943.

Osnovni vsebinski poudarek razstave predstavljajo umetnikovi portreti, ki so pomemben del ne le umetnostne, ampak tudi kulturnozgodovinske dediščine. Ob umetnikovem širšem ustvarjalnem opusu so poleg njegovega obširnega scenografskega dela ohranjene tudi skice scenografije ter kostumografije Grumove drame Dogodek v mestu Gogi. Slikar Ivan Vavpotič pa je zaslovel leta 1918, ko je izdelal osnutke za serijo prve slovenske znamke, ki jo je imenoval Verigar.

DOLENJSKA IN DOLENJCI MED PRVO SVETOVNO VOJNO

Drugo razstavo o Dolenjski in Dolenjcih med prvo svetovno vojno, ki so jo naslovili 1918, ali nam prineseš MIR, pa so odprli v torek, 23. oktobra 2018, v Mali dvorani Dolenjskega muzeja. Pripravila jo je kustosinja Marjeta Bregar, ki je doslej uredila že tri odmevne razstave, na odprtju te pa je bilo prisotnih okrog sedemdeset udeležencev.

Bregarjeva je uvodoma poudarila, da je razstava posvečena 100-letnici konca prve svetovne vojne in da se je življenje na Dolenjskem v celotnem vojnem času zelo spremenilo, čeprav v naših krajih ni bilo fronte. Tako je razstava osredotočena na različna življenjska področja, predvsem pa na spomin vseh padlih in preživelih vojakov ter na močno željo po miru, o čemer govori tudi napis pred vhodom v Malo dvorano: »Govorimo o vojni, govorimo za mir!« Razstavo poleg predmetov in splošnega slikovnega gradiva dopolnjuje tudi dokumentarno-umetniški film iz leta 1975. Zanimivi razstavljeni predmeti v steklenih vitrinah so udeležence spominjali na pretresljiv konec spopadov na vseh frontah, 11. novembra 1918, ko je sledil dokončen razpad večnacionalne Avstro-Ogrske monarhije, 1. decembra istega leta pa je bila ustanovljena Kraljevina Jugoslavija. Kmalu zatem pa je Evropo preplavila doba treh totalitarnih ideologij fašizma, nacizma in komunizma.

V sklepu je Marjeta Bregar izpostavila željo ustvarjalcev razstave, da bi tudi v prihodnje skupaj ohranjali predmetno in nepredmetno dediščino iz obdobja prve svetovne vojne. Opozorila je na dejstvo, da je že skrajni čas, da bi tudi v Novem mestu čim prej postavili spominsko obeležje za vse vojne in civilne žrtve prve svetovne vojne.

Pripravil: Franci Koncilija

POGOVORNI VEČER O OPERI NA DOLENJSKEM

V sredo zvečer, 12. septembra 2018, je bil v Parku Rastoče knjige pri knjižnici Mirana Jarca pogovorni večer o operi na Dolenjskem. Znano je, da je po zaslugi in pod okriljem prizadevnih, nadarjenih in predanih članov Vokalne akademije Jurija Slatkonje, ki deluje pod okriljem Zavoda Friderika Ireneja Barage v sklopu novomeške škofije, Novo mesto postalo prepoznavno kot mesto, kjer uspešno deluje tudi glasbeno gledališče – opera. Navkljub slabim pogojem delovanja zavod dviguje raven produkcije, kar se odraža tudi na odličnem odzivu vedno številnejšega občinstva. V treh sezonah so uprizorili že tri operne premiere v lastni produkciji in celo v lastni glasbeni ustvarjalnosti: Krst pri Savici, Pod svobodnim soncem in Deseti brat. Vse tri opere so bile pri občinstvu odlično sprejete.

Na večeru v Parku Rastoče knjige je potekal zanimiv in sproščen pogovor o možnostih razvoja in prihodnosti opere na Dolenjskem, ki ga je vodila Jasmina Spahalić iz Brežic. Gosta večera pa sta bila skladatelj in pevec Tom Kobe ter skladatelj in pedagoško-umetniški vodja novomeškega konservatorija za glasbo Aleš Makovac. Sogovornika sta predstavila svoj pogled na uspešno opravljeno delo, na kar sta zelo ponosna. Poudarila sta, da so začeli tako rekoč iz nič, ko je bilo veliko improvizacije, vendar so z veliko optimizma in zagnanosti kmalu dosegli zavidljive rezultate. Najpomembnejše delo pa je gotovo opravila mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran. V nadaljevanju pogovora je bilo kot rdeča nit ves čas prisotno dejstvo, da je glavna omejitev za razvoj opere v Novem mestu – pomanjkanje prostora. Izgradnja nove operne hiše je še vedno neuresničljiva, realno pa je pričakovati večnamensko dvorano.

Na koncu pogovora, ki je bil večkrat prekinjen s posnetki iz vseh treh oper, so si bili vsi enotni, da je opera čudovita umetnost, kjer se hkrati srečujejo tudi vse druge umetnosti, zato je opera kraljica umetnosti.

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče

Uvodni nagovor prof. dr. Milčka Komelja ob ustanovitvi Kulturnega društva Severina Šalija na ustanovnem zboru 2. decembra 2016.

Predsednik KD Severina Šalija prof. dr. Milček Komelj. (Foto: MiM)

Zamisel o društvu, posvečenemu kulturi in predvsem kultiviranju slovenskega jezika, je dragocena in pomenljiva tako za sámo Novo mesto kot za današnji prelomni čas, ko povsod opažamo vse bolj neprimeren odnos do naše materinščine. V času, ko ima slovenščina uradno zagotovljene vse možnosti za svojo afirmacijo in nadaljnji razcvet, se je namreč vse preradi predvsem sami otepamo in jo v času naraščajoče globalizacije vse bolj jemljemo kot komunikacijsko oviro, namesto da bi jo negovali kot največjo dragotino.

Preberi več Novo mesto naj ostane žlahtno kulturno središče