Naš predsednik redni član SAZU

Dr. Milček Komelj, predsednik Kulturnega društva Severina Šalija, je 1. junija letos postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Akademik dr. Milček Komelj

Za to visoko priznanje in čast mu je njegov namestnik Franci Koncilija poslal čestitko v imenu vseh članov društva. V nji je med drugim zapisal: 

Star slovenski pregovor pravi, da je skromnost lepa čednost, Ti pa s svojim načinom življenja, s pristno in s stalno sočutno pozornostjo do soljudi , z neprecenljivo velikim znanjem in vedenjem o neminljivi Lepoti, predvsem pa z osvajajočo skromnostjo celo presegaš to ljudsko maksimo.

Nekje sem prebral, da dolgi govori premikajo stole, kratki pa srca … Kadar govoriš Ti, je povsem drugače. Tvoje misli in povedi so žlahtne, prijazne, tople in osvajajo poslušalce tako, da na poseben način postanejo Tvoji, Ti pa njihov, ne glede na njihovo starost, socialni položaj, vero, politično prepričanje itd… Tvoje besede in misli imajo težo, pa so kljub temu božajoče, nežne in krhke, kot si v svoji notranjosti nežen in krhek tudi Ti…

Dragi Milček, hvala Ti za vse, kar nam daješ in nas tako čudovito duhovno bogatiš in plemenitiš. Radi Te imamo!

Spomini na nadškofa dr. Šuštarja

Ob desetletnici smrti dolenjskega rojaka dr. Alojzija Šuštarja (1920–2007)

Franci Koncilija

Slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 na Grmadi nad Trebnjem. Leta 1940 je z odliko maturiral na škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Po prvem letu študija na teološki fakulteti ga je škof Gregorij Rožman poslal na študij v Rim. Tam je na prestižni in ugledni papeški univerzi Gregoriani pridobil licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Kmalu je zbolel za tuberkulozo in odšel na zdravljenje v Švico, kjer je pastoralno deloval. Naložili so mu več služb, predaval pa je v Švici, Italiji, Franciji, Avstriji in Nemčiji. Njegovo najodgovornejše delo v tujini je bilo od leta 1971 do 1976, ko je bil stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.

Leta 1977 se je vrnil v Slovenijo, kjer je skoraj tri leta čakal, da ga 23. 2. 1980 papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita, saj je bil Vatikan pri imenovanju novih škofov, ki so prihajali iz Švice, vedno zelo previden in zadržan. Za škofovsko geslo si je Šuštar izbral svetopisemski citat »Božjo voljo spolnjevati« (Dei voluntatem facere). Svojo škofovsko službo je opravljal polnih sedemnajst let. 20. 6. 1983 je dal pobudo, da se v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovi Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, kar je po svoje že nakazovalo kasnejše dogodke o samostojnosti Slovenije. Leta 1998 je Šuštar postal tudi častni meščan mesta Ljubljane.

Umrl je 29. junija 2007 v Ljubljani, star 83 let.

Preberi več Spomini na nadškofa dr. Šuštarja

O DOPUSTU

Končno smo dočakali pravo in vroče poletje. Mnogi odhajajo na težko pričakovani in zaslužen dopust, kjer bodo izginile vsakdanje napetosti, skrbi in obveznosti. No, tisti pravi deloholiki tudi na morju ali v gorah ne bodo mogli doživeti pristen počitek, ker so pač takšni …

»Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« (Mr 6, 30 – 34) piše v Svetem pismu. Opazujte stvarstvo v njegovem veličastvu, prisluhnite bitju lastnega srca, šumenju gozdov, frfotanju pisanega metulja in kriku detla v bukovju. Občudujte rosno kapljo, ki se je ujela v pajkovo mrežo, vonjajte divji bezeg in se predajte lepoti in harmoniji bivanja…

Vse resnično velike in pomembne stvari izvirajo iz nevidnih globin, začenjajo se na skrivaj, po tihem, iz srca, ki je središče človekove duhovnosti in svobode. Ljudje smo ustvarjeni po božji podobi, zato moremo ljubiti, razmišljati in izbirati. Sodobni človek pogosto preživi prosti čas v nemiru, lahko pa gre tudi vase, se poglobi v svojo (ne)človečnost ter postane boljši človek. Sredi dolenjskih gozdov in belokranjskih belih brez počiva neskončni mir … Prešerno zadovoljstvo vzbuja mehkobna pokrajina in prijaznost ljudi, kjer iz slehernega koščka te dežele lijejo Lepota, Dobrota in Ljubezen …

Kdor more, naj razume.

Franci Koncilija

Prenova Glavnega trga draga in dolgotrajna

Prenova novomeškega Glavnega trga bo dolgotrajna in draga

Pripravil: Franci Koncilija

Krajevna skupnost Center Novo mesto je v sredo, 21. junija 2017, ob 18. uri v Rotovžu pripravila srečanje krajanov. Predstavljena je bila prenova novomeškega mestnega jedra in njeni vplivi na življenje krajanov.

Gre za projekt velikih razsežnosti, kakršnega prebivalci tega dela Novega mesta niso bili deležni že desetletja. Na Krajevni skupnosti Center se prenove zavedajo in jo podpirajo, hkrati pa želijo, da bi čim manj vplivala na kakovost bivanja.  Na krajevni skupnosti dobro vedo, da je pravočasna in vsebinsko bogata informiranost Novomeščanov o celotnem poteku prenove bistvena za uspešen zaključek te tako pomembne naložbe MO Novo mesto. Zato je bilo sklicano srečanje krajanov, na katerega so povabili arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka, člana projektne delovne skupine za prenovo mestnega jedra Novega mesta, in arheologa Uroša Bavca, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti.

Dr. Tomaž Slak je okoli šestdesetim udeležencem srečanja pregledno predstavil štiristopenjsko strukturirano izvedbo prenove, podrobno pa se je osredotočil na sklop B-1, ki se nanaša pretežno na Glavni trg. Naložba prenove mestnega jedra predstavlja jasno vizijo prednostnih nalog vodstva MO Novo mesto pri urejanju mesta, saj gre za programsko, vsebinsko, oblikovno in urbano prenovo mestnega središča. Nobenega dvoma ni, da je prenova mestnega jedra tako strokovno kot  tehnično zelo zahtevna, predvsem pa draga. Izvajalec oziroma  izvajalci vseh del še niso znani, najzahtevnejši poseg pa bo izgradnja infrastrukturnega kolektorja velikosti 2,40 m x 3,50 m, ki bo zakopan v zemljo po celotnem Glavnem trgu, v njem pa bodo potekali energetski, optični in vsi drugi komunalni vodi in podobno.

Največ vprašanj udeležencev je sprožilo področje prometa, parkiranja in izgradnje parkirnih hiš, še posebej med prenovo. Po novem bo promet potekal samo enosmerno, in sicer od hotela Krka po mostu  do krožišča pri nekdanjem hotelu Kandija, kjer je načrtovana izgradnja največjega novomeškega parkirišča. Predavatelj je podrobno predstavil tudi časovni načrt izvajanja arheoloških raziskav, ki bodo trajale štiri mesece. Med gradnjo po mestu ne bo prometa, zagotovljen pa bo dostop za pešce in interventna vozila. Na vprašanje, koliko bo stala celotna naložba, Slak ni znal odgovoriti, približna ocena pa nakazuje na okoli šest milijonov evrov. Predavatelj prav tako ni znal pojasniti načina financiranja celotne naložbe in posameznih deležev sofinanciranja s strani MO Novo mesto, države, morda evropskih kohezijskih sredstev itd. Povedal je, da župan Gregor Macedoni pričakuje zaključek vseh del še pred začetkom lokalnih volitev leta 2018.

Malešev Prešernov Sonetni venec

Maleševe ilustracije Prešernovega Sonetnega venca na ogled v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu – Nastale pred 80 leti

Pripravil: Franci Koncilija

V Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bila v torek, 20. junija 2017, ob 18. uri otvoritev likovne razstave ilustracij Mihe Maleša, ki so jo ustvarjalci poimenovali »Sonetni venec Franceta Prešerna«.« Razstava je posvečena 170. obletnici prve knjižne objave Sonetnega venca v Poezijah Franceta Prešerna (1847), 80. obletnici prve izdaje Sonetnega venca z ilustracijami Mihe Maleša (1937) in 30. obletnici smrti Mihe Maleša (24. 6.1987). Dogodek so poleg Knjižnice Mirana Jarca pripravili še Osrednja knjižnica Celje, Medobčinski muzej Kamnik in Galerija Mihe Maleša iz Kamnika.

Preberi več Malešev Prešernov Sonetni venec

Vzpenjanje, Vstajenje, Razsvetljenje

V Galeriji Krka na ogled kiparstvo br. Janeza Hollensteina

Janez Hollenstein: Vzpenjanje

 V Galeriji Krka v poslovni stavbi tovarne Krka je na od srede tega meseca na ogled zanimiva likovna razstava, na kateri se kot svojevrsten umetniški ustvarjalec predstavlja br. Janez Hollenstein iz Kartuzije Pleterje. Kot kartuzijanski menih je predan meditativnemu puščavniškemu življenju, v katerem ima svoje mesto tudi ukvarjanje s fizičnim delom, v primeru br. Hollensteina umetnostno kovaštvo. Tako v samoti meniške celice nastajajo umetniške stvaritve, ki jih br. Hollenstein ustvarja iz odsluženih ali odpadnih kovinskih elementov, zlasti zavrženih ograj, železnih sodarskih obročev in podobnega gradiva ter kot “pravcati meniški kovač duhovnega življenja preusmerja trdo materijo v duhovna obzorja ter jo s svojim kovanjem oživlja in dematerializira,” kot je v govoru na otvoritvi razstave dejal akademik dr. Milček Komelj. Zgovorno dopolnilo kiparske razstave so črno-bele fotografije z motivi iz življenja br. Hollenstaina, ki jih je za samostanskimi zidovi pleterske kartuzije posnel Zvone Pelko, mojster fotografije in predsednik Kulturnega društva Zgovorna  tišina. Slednje je sodelovalo s Kulturno-umetniškim društvom Krka  pri nastanku  razstave.

Ogledati si jo je mogoče vsak delavnik od 7. do 22. ure, na ogled pa bo vse do 1. septembra.

Dodatno branje:
Govor akademika dr. Milčka Komelja ob otvoritvi razstave 13. junija 2017 v Galeriji Krka Novo mesto.
Milan Markelj: Iz samote in molka – Intervju s pleterskim priorjem Janezom Hollensteinom, objavljen v reviji RAST.

Članici našega društva nagrajeni

Članici KD Severina Šalija, Rezka Povše in Marinka  Marija Miklič, obe literarni ustvarjalki, sta na natečaju Ženske – še vedno prezrta polovica, ki ga je razpisalo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, prejeli nagradi v kategoriji odraslih udeležencev. Rezka Povše je prejela prvo nagrado za pesem Tečem z volkovi, Marinka Marija Miklič pa drugo nagrado za kratko zgodbo Vlak odhaja

Obema čestitamo z željo, da bi s svojimi pesmimi in prozo še naprej duhovno bogatile vse, ki ljubimo tovrstno besedno umetnost.

Likovni poudarek Poletni muzejski noči

Otvoritev razstave del 13. Novomeških likovnih dnevov – Prezrt delček starega mestnega jedra zaživel

Pripravil: Milan Markelj

Vseslovenski akciji Poletna muzejska noč se je tudi letos kot prejšnja leta pridružil Dolenjski muzej in tega dne – 17. junija – od 6. ure zvečer do polnoči odprl za brezplačen ogled vse svoje stalne in občasne razstave. K razgibanemu utripu dogajanja so pripomogle spremljajoče prireditve, od predavanja Jantar v zdravilstvu, delavnice sitotiska na majice za otroke in delavnice slikanja za odrasle Jantarne mandale do osrednjega dogodka muzejske noči, otvoritve razstave del, ki so nastala na letošnjih Novomeških likovnih dnevih. Otvoritev razstave je bila v Jakčevem domu, prostor pred njim pa so tokrat domiselno izrabili kot prizorišče družabnega dogajanja in na njem pripravili ob koncertu Gal Gjurina s spremljajočo glasbeno skupino še druženje članov Društva likovnih umetnikov Dolenjske in pogovor z avtorji razstavljenih del Novomeške likovne kolonije.

Izkazalo se je, da je bila zamisel o prenosu dogajanja iz zaprtih prostorov Jakčevega doma na zaključni del Sokolske ulice, ki deluje kot mali mestni trg, res dobra poteza. Sicer povsem prezrt in zvečine le z avtomobilsko pločevino ozaljšan košček starega mestnega jedra je zaživel v prijetnem družabnem utripu in dal zaslutiti, kako bi lahko kulturno in družabno polno zaživel še kak drug zanimiv in doslej prezrt del starega mestnega jedra oziroma kar staro mestno jedro samo.

Dodatno branje – Jasna Kocuvan Štukelj: 13. Novomeški likovni dnevi (iz kataloga)

Dajmo priložnost slovenščini

Novice iz Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine (SdDBk)

Pripravila: dr. Jožica Jožef Beg

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je strokovno društvo, namenjeno vsem, ki se jezikoslovno ali literarno, strokovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s slovenščino in drugimi slovanskimi jeziki. Poslanstvo društva je po eni strani poglabljanje strokovnega znanja članic in članov društva, po drugi strani pa razvijanje jezikovne in kulturne zavesti v svojem okolju. Med najpomembnejšimi dejavnostmi društva so jezikovne in literarne delavnice, izobraževanja in strokovna srečanja članic in članov, vedno pa so dobrodošli tudi nečlani.

Ljubiteljem slovenščine so namenjene jezikovne delavnice s tekmovanjem Všeček za slovenščino, ki ga z letošnjim letom uvaja Slavistično društvo Slovenije. Cilj delavnic in pokrajinskih tekmovanj je pridobiti tekmovalce v znanju slovenščine na državni ravni. V aktivnosti pod skupnim naslovom Dajmo priložnost slovenščini se je zelo dejavno vključilo tudi Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, ki je sodelovalo pri izpeljavi treh delavnic, ene v Semiču in dveh v Novem mestu, z njimi pa bodo člani našega pokrajinskega društva nadaljevali jeseni. Jezikovne delavnice so pripravljeni izpeljati tudi v zainteresiranih podjetjih in javnih zavodih.

Novi zbornik Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine

Največji projekt SdDBk je že drugo leto literarni natečaj, ki ga je društvo razpisalo prvič lansko leto ob 200-letnici rojstva Julije Primic in 40-letnici pokrajinskega društva. Odziv literarnih ustvarjalcev je bil velik in to je bila dobra spodbuda za ponovitev natečaja v letošnjem letu. Ponovil se je uspeh prvega razpisa, saj je 59 avtorjev iz različnih slovenskih krajev (ena izmed nagrajenk je iz Gorice) na naslov SdDBk poslalo 120 besedil. Kot lansko leto so tudi tokrat vsi avtorji dobili svoj prostor v zborniku, ki ga je društvo izdalo ob zaključku natečaja. Objavljeno je namreč vsaj eno besedilo vsake avtorice oziroma avtorja, ločeno po starostnih skupinah (osnovnošolci, srednješolci in odrasli) ter literarni vrsti (pesmi, kratka proza). Za vsako skupino so v uvodu ocene strokovne komisije (za osnovnošolce in srednješolce: Marinka Cerinšek, Tomaž Koncilija, Danica Rangus in Klavdija Kotar; za odrasle: dr. Sanja Kostanjšek, Carmen L. Oven, Smiljan Trobiš in Meta Uhan), sledijo nagrajena pesmi oz. kratke zgodbe, nato pa besedila ostalih udeleženk in udeležencev natečaja. Večji del zbornika je sicer posvečen literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem, vendar pa v uvodnem delu prinaša tudi pregled dela Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine od maja 2016 do junija 2017 ter članek o življenju in delu Ilke Vašte.
Zbornik je oblikoval Ivo Šteblaj, v 200 izvodih pa natisnil BS team, Srečko Berus, d. o. Tiskanje zbornika sta s finančnimi sredstvi podprli Mestna občina Novo mesto in Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.

MEJMO SE FAJN KULTURNO!

Za poletne mesece sicer velja, da so po življenjskem utripu bolj umirjeni in ubrani na lagodno počitniško struno, da je to čas, ko se prepuščamo lenobnosti telesa in duha, ko pošljemo skrbi na pašo, a hkrati smo prav v tem času priče presenetljivega vznika kulture in zanimanja zanjo. Tako bi vsaj sodili oziroma nas v to prepričujejo najrazličnejše kulturne prireditve, festivali, ustvarjalnice, delavnice, srečanja in kar je še takega. Skoraj ga ni kraja, ki bi poleti ne zmogel pripraviti kakršnekoli že kulturne prireditve, ve pa se tudi, da so kulturni spomeniki in prireditve osrednje točke, okrog katerih se vrti turistična ponudba. Videti je, kot da se kultura poleti pomakne z roba, kjer sicer ždi, proti središču našega zanimanja in da se jasneje kot sicer izkazuje za eno od tistih vrednot, h katerim se splača usmeriti pri iskanju polnosti in lepot življenja.

Videti je tako. A videz pogosto vara in ni treba prav poznavalsko natančno preučevati tega domnevnega kulturnega bogastva in pestrosti, da odkrijemo, da je v njem veliko cenenega, pripravljenega za okus, ki je še stopničko nižji od povprečnega množičnega okusa, ter da gre pri mnogih tako imenovanih kulturnih prireditvah predvsem ali zgolj za zabavo, kulturne vsebine pa so le okrasek. Saj zabava ni nič napačnega, naj se ljudje »majo fajn«, kot se reče v imejlski slovenščini, a naj se ji reče zabava in naj si ji ne natika tujega perja …

Milan Markelj