Nizka raven kulture okolja

Na mednarodni okoljski konferenci v Ljubljani so udeleženci ugotovili, da je osveščenost o okoljski kulturi bivanja iz vidika odgovornosti ponekod še zelo majhna. Po besedah direktorice Tax-Fin-Lex Zlate Tavčar dve tretjini malih in srednjih podjetij ne poznata zakonodaje s tega področja, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pa je opozorila, da sama zakonodaja in njeno poznavanje še ne zagotavljata čistega okolja. Poudarila je, da je mednarodna skupnost z namenom ohranjanja narave sprejela vrsto zavezujočih ukrepov, ki pa se slabo uresničujejo. Zakonodaja EU na tem področju je obsežna, prav tako zakonodaje držav članic, vključno s Slovenijo, vendar ugotovitve kažejo, da se razmere komaj opazno izboljšujejo. »Ključno za ohranjanje čiste in neokrnjene narave je ponotranjenje, spoštovanje in izvajanje zakonodaje,« je na konferenci še povedala ministrica.

(Vir : Ministrstvo za okolje in prostor)

Pripravil : F. Koncilija

Politika brez kulture je jalova

Predsednik države Borut Pahor je zaradi predčasnega odstopa predsednika vlade dr. Mira Cerarja odločil, da bodo izredne parlamentarne volitve v nedeljo,  3. junija 2018. Tako se je začel neizprosen strankarski boj za oblast in denar. Ker Slovenija domala nima nobene demokratične parlamentarne tradicije, povrhu pa ima še izredno slab in nedorečen volilni sitem, se nam spet obeta prava politična zmeda in številni predvolilni nategi, ki jim običajno nasedajo naivni Slovenčki. Zato bi po mojem globokem prepričanju v Sloveniji morali imeti dve, morda največ tri močne in učinkovite politične stranke, ki bi se menjavale vsakih pet let glede na (ne)uresničene predvolilne obljube.

MAČEHOVSKI ODNOS DOSEDANJE VLADE DO KULTURE

Na področju slovenske kulture vlada prava polomija, saj kulturni minister Tone Peršak sploh ne obvlada resorja, ki mu je bil zaupan. To, da je bil župan občine Trzin in da je pisatelj, torej kulturni delavec in ustvarjalec, mu nič ne pomaga ali pa se preprosto požvižga na vse pridobljene izkušnje. Celo leto 2018 beremo, kako »donkihotovski« so slovenski kulturniki v prizadevanju za denar, ki jim pripada, minister Peršak pa se spreneveda. Tudi Nacionalni program za kulturo 2018–2025 še vedno ni ustrezen, zato se bo z njim morala spopadati nova oblast. Napisan bo moral biti za dobrobit vseh kulturnikov in Slovencev, ne sme pa biti všečen samo bodoči strankarski koaliciji, ki bo na oblasti.

V PREDVOLILNIH SOOČENJIH KULTURE NIHČE NE OMENJA

Kot svoboden državljan Slovenije in davkoplačevalec nisem v nobeni politični stranki. Pred časom sem zaradi bogatih političnih izkušenj želel pomagati aktualni politiki na lokalni ravni z nasveti, pa nisem bil sprejet, še manj željen. Zato sedaj mirno spim in se sploh ne obremenjujem z dnevnimi političnimi zdrahami na vseh ravneh. Zaskrbljen pa sem zaradi soočenj političnih voditeljev na TV Slovenija in drugod, kjer beseda kultura sploh še ni bila omenjena, kaj šele, da bi se katera izmed strank v svojem volilnem programu zavzemala za razvoj in primerno financiranje kulture. Nezaslišano, saj vendar vsi dobro vemo, da bomo Slovenci brez kulture izginili. V 800-milijonski evropski skupnosti narodov je lastna kultura še toliko pomembnejša.

ČAS JE ZA KULTURO IN UMETNO

Kulturnice in kulturniki opozarjajo vse politike na pomen kulture in umetnosti, ki jima  je treba zagotoviti primerno pozornost v slovenskem prostoru. Tako so  kulturniki na Cankarjev rojstni dan začeli kampanjo, ki so jo poimenovali Čas je za kulturo in umetnost. Po odstopu vlade Mira Cerarja so kulturniki skušali najti obliko, kako nadaljevati poskus sistemskega urejanja kulture in umetnosti. Na tiskovni konferenci so javnosti odločno predstavili svoje zahteve za ureditev tega področja:

  1. Zvišanje proračuna za kulturo z rebalansom na 2 % BDP že leta 2019
  2. 5-odstotno zviševanje proračuna letno
  3. Ministrstvo mora voditi strokoven minister
  4. Izdelati je treba nov kulturni model

Zahteve bodo predstavili v obliki peticije na sklepu kampanje 31. maja v kinu Šiška. Udeleženci zborovanja so menili, da je polje kulture kompleksno, zato potrebujejo ministra, ki problematiko kulture dobro pozna in je pripravljen na dialog in nov kulturni model.

Franci  Koncilija

Nova monografija o Plečniku

Dr. Damjan Prelovšek je strokovno literaturo o znamenitem slovenskem arhitektu Plečniku obogatil z najnovejšo monografijo, ki je z naslovom Jože Plečnik: arhitektura večnosti  izšla je ob zaključku Plečnikovega leta pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU.

Knjiga pravzaprav ni povsem nova, saj gre za razširjeno in posodobljeno različico monografije Josef Plečnik (1872–1957). Architectura perennis, ki je izšla v nemški, angleški in italijanski izdaji pri vodilnih evropskih založbah in predstavlja temeljno referenčno delo za raziskovanje Plečnika, v slovenščini pa jo sedaj beremo prvič. V monografiji sta na podlagi najrazličnejših arhivskih virov predstavljena arhitektovo življenje ter analiza uresničenih in neuresničenih stvaritev. Avtor Plečnikovo delo umešča v širši kontekst sočasne evropske arhitekture in poudarja inovativne rešitve in pretanjeni občutek za detajl, s čimer se je naš arhitekt zapisal v zgodovino evropske arhitekture.

O zborniku Odmev tišine

Že pred dnevi sem v dar prejela čudovito knjigo Kovane skulpture – Odmev tišine o ustvarjalnemu opusu kovanih skulptur kartuzijanskega meniha brata Janeza Hollensteina iz Pleterij. Zbornik me je tako navdušil, da sem se odločila napisati to moje razmišljanje …

Odraščala sem domala pred vrati najstarejše kartuzije v Srednji Evropi – Žički kartuziji, zato vse življenje poskušam razumeti asketski način belih menihov. Pred leti smo v Žičah, nasproti cerkve Sv. Janeza Krstnika odkrili železno obeležje brata Hollensteina, ki se odlično vklaplja v strogi gotski slog. To je bilo moje prvo srečanje z njegovim ustvarjalnim opusom.

Janez Hollenstein pri ustvarjanju skulpture v Žičkem samostanu.

 Skulptura je pritrjena na kamen, ki je bil ohranjen iz požgane in porušene kartuzije Pleterje med drugo svetovno vojno. Skulptura predstavlja izredno poduhovljeno povezanost med kartuzijanskima samostanoma Žiče in Pleterje, abstraktnost umetnikove skulpture pa dopušča gledalcem svobodo predstave v vsej njeni razsežnosti. Zato je ta umetnina za nekoga lahko Križani, spet za drugega božji angel ali celo telovadec …

Kot ženska težko pišem o tako zahtevnem moškem delu, kot je kovaštvo. Železo je trda, hladna masa, ki lahko celo porjavi, vendar pod rokami vajenimi molitve v strogi tišini, postane povsem poduhovljeno. Kako lahko on, kot bi molil, preoblikuje to trdo kovino v vstajenje Jezusa Kristusa, ali razpelo, ki visi na steni, kako lahko ustvari uporaben svečnik za daritveni oltar? Venomer se sprašujem, kako lahko železo postane travna bilka, ali celo metulj, ki leti po zraku? Umetnik je ustvaril tudi železno srce, ki prenese vse bolečine, strahove in hudobijo današnjega življenja … Lahko je samo krog ali vesolje, ki je sklenjeno v nenehnem gibanju v naravi božjega stvarstva.

Umetniška fotografa Zvone Pelko in Blaž Jamšek pa sta v fotografije skulptur spretno vnesla zgodbo kamnov iz Gorjancev in od drugod, kot od Boga dano ali obdelano, kot večno, kot so večne stvaritve našega menih iz Pleterij. Občudujem dejstvo, da so številna podjetja iz Novega mesta in Šentjerneja finančno podprla izdajo monumentalnega zbornika, ki predstavlja ustvarjalni opus kartuzijanskega meniha iz razstav, ki so bile v Novem mestu, Ljubljani in v Šentjerneju. Prepričana sem, da se donatorji verjetno dobro zavedajo, da podpora kulturi in umetnosti pomeni tudi uspešen gospodarski razvoj. Zato ni čudno, da je brat Hollenstein zapisal:«Kdor ne deluje kulturno, prav tako ne deluje ekološko, človeško in ekonomsko. Tisto, kar ni ekonomsko, bo na dolgi rok spodletelo tudi na kulturni, ekološki in človeški ravni!«

Milena Novak

Pesniški turnir

Konec aprila je bil v kazinski dvorani SNG Maribor že 18. Pesniški turnir. Prvič se je zgodilo, da je strokovno žirijo in občinstvo prepričala ista pesem, ki jo je napisala Nina Dragičević, ki s tem postala tudi vitezinja poezije. Nina Dragičević je pesnica, glasbenica in publicistka, ki živi in ustvarja v Ljubljani.

Nina Dragičević

Turnir je simbolno odprla lanskoletna vitezinja Glorjana Veber z zmagovalno pesmijo leta 2017 – Volitve. Glasbena gosta na večeru sta bila kitarist Marko Grobler in pevka Aphra Tesla. Tudi letošnja konkurenca je bila huda, saj je na tečaj prispelo kar 176 pesmi avtorjev iz vse Slovenije, zmagala pa je Nina Dragičević. Pesniški turnir je eden od zaščitnih znakov dnevov knjige v Mariboru. Istega dne pa je lahko naključna publika na grajskem trgu prisluhnila še eni, za zdaj še novi obliki pesniškega druženja, mednarodni pesniški olimpijadi. S slavnostno poslanico jo je odprl srbski pesnik Radomir Andrić.

(Vir : Večer) Franci  Koncilija

Manja Žugman: HAIKUJI

tisočero obrazov,
med njimi ista sivina
cigaretnega dima

 

grenkobo žalitev
so utrpeli samo
razžaloščeni

 

z marjetice trga
bele cvetove,
ne ljubi je več

 

nagonu sledi
ukazu krvi
krik divje gosi

 

v objemu ljubezni
darujem ti vse –
sva bogatejša

 

skrivnostno nebo
v motnih oblakih
zaziblje nov dan

Kritiško sito Milanu Jesihu

 Društvo slovenskih literarnih kritikov iz Ljubljane je v drugi polovici aprila 2018 podelilo nagrado kritiško sito za najboljše literarno delo slovenskega avtorja za leto 2017. Nagrado je prejel Milan Jesih, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec, za pesniško zbirko Maršal.

Dobitnika so razglasili v okviru slovenskih dnevov knjige. Posebne utemeljitve niso objavili, ker nagrajenca izberejo z glasovanjem. Poleg nagrajenca sta bila nominirana še Kristina Hočevar za zbirko Naval in Miklavž Komelj, sin predsednika našega društva, za Liebestad.

Jesihova pesniška zbirka Maršal vsebuje 88 pesmi v jambskem enajstercu, osredotočenih na eno osebo – maršala, ki pa ni Josip Broz Tito, ampak neki Ljubljančan. Pri založbi Beletrina, kjer so knjigo izdali, so zapisali: »Maršal v svoji mnogoterosti prejkone zavzema mesto človeškega slehernika v vsakdanjih, smešnih, absurdnih, liričnih in bizarnih najrazličnejših položajih.« V pogovoru po podelitvi nagrade je pesnik Milan Jesih dejal, da če sleherne pesmi niso potrebne posamezniku, so nujno potrebne človeštvu, še posebej v sedanjem času.

Franci Koncilija   (Vir: Primorske novice)

Smiljan Trobiš: SEVERINU ŠALIJU

Sam, kot je pesnik sam na svetu,
Enigem poln in prepolnega srca,
V višave si dvigal blestečega duha,
Elegije so vrele v tebi, poetu …
Ranjeno dušo si drugim podarjal,
Iz nje je tekla pesem – kri,
Neprepoznan zven resnice zdaj zveni,
Ujet v globoko poezijo zatemnjene radosti.
Še više zdaj strune drhtijo;
Angeli vse preustvarijo v angelsko,
Lepota je bila tvoja lestev v nebo
In pela je eno samo melodijo …
Jasnine so čiste, resnične in lepe,
Umirjena pesem je postala zlato …

Svetovni dan Zemlje, onesnažene s plastiko

Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, nas vsako leto opominja, da si moramo vsi, vladne in nevladne institucije ter posamezniki, prizadevati za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Prenehajmo s plastičnim onesnaževanjem!«

Gre za resen okoljevarstveni problem. Evropska komisija je januarja letos predstavila evropsko strategijo za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko. V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Strategija za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko naslavlja enega pomembnih materialov za prehod na krožno gospodarstvo in evidentira težave EU industrij. Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja na ravni EU za prehod na krožno gospodarstvo in v tem oziru vse strateške dokumente, ki jih je pripravila Evropska komisija.

Morje je najbolj ogroženo

Kar 80 odstotkov vse proizvedene plastike plava ob obalah Tihega oceana, najbolj je ogrožena Avstralija, največji onesnaževalci morja s plastiko pa so Kitajska, Vietnam, Filipini, Indonezija in Šrilanka. Tudi mnogim ladjam velikankam je morje preprosto »kanta za smeti«! Po ocenah okoljskih strokovnjakov odprto morje kar kriči po zaščiti in ustreznih ukrepih, saj je 64 odstotkov svetovnega morja zunaj nacionalnih jurisdikcij in brez določil o zaščiti, zato ostaja odprto pereče vprašanje, kako obvarovati in upravljati biološko raznovrstnost odprtega morja.

Plastika je povsod

Ekologi v Organizaciji združenih narodov ugotavljajo, da se Zemlja dobesedno duši pod milijardami ton plastike, saj jo je bilo doslej proizvedene že več kot 9,1 milijarde ton. To pomeni, da bo ob sedanjem trendu do leta 2050 na Zemlji več kot 13 milijard ton odpadne plastike. Plastika je povsod: v oblačilih, v hiši, v avtomobilu, v igračah. V plastične vrečke dajemo vse mogoče proizvodne izdelke, potem pa jih zavržemo. Vsako leto v svetu uporabimo bilijon vrečk za enkratno uporabo, v Sloveniji vsak prebivalec vsako leto porabi 466 vrečk. V svetu vsako minuto pokupimo milijon plastenk. In jih seveda tudi zavržemo. Malokdo pomisli, da je plastika praktično nerazgradljiva. Plastenka bojda razpade šele po 450 letih, ribiška vrvica (laks) pa šele po 600 letih… Grozljivo!

Je rešitev encim, ki žre plastiko?

V zadnjem času so znanstveniki po naključju ustvarili mutanta encima, ki razgrajuje plastenke. To je zelo pomembno odkritje, s katerim bi lahko rešili svetovno krizo onesnaževanja s plastičnimi odpadki in tako omogočili popolno reciklažo plastike. Ko so pred kratkim na nekem smetišču odkrili bakterijo, ki se prehranjuje s plastiko, so hitro razodeli natančno zgradbo ključnega encima, ki ga ta bakterija proizvaja. Tako so nenamerno ustvarili molekulo, ki odlično razkraja polietilen tereftalat, surovino za izdelavo plastenk, je javnosti sporočil prof. John McGreehan z Univerze v Porthsmouthu v Veliki Britaniji.

(Viri: Ministrstvo za okolje in prostor, časnik Večer)

Pripravil: Franci Koncilija

Sobivamo – kakovostno bivanje v starosti

V Novem mestu so v Večgeneracijskem centru Hiša sožitja odprli Info točko Sobivamo, ki bo ponujala možnost, da obiskovalci na enem mestu pridobijo informacije o možnostih sobivanja, zagotavljanja bolj prijaznega bivalnega okolja ali vzpostavljanja sobivalnih skupnosti.

Starejši namreč potrebujejo nove rešitve za kakovostno bivanje, predvsem za čas bivanja med svojim domom in domom za starejše. Ministrstvo za okolje in prostor je, skupaj s partnerji projekta Sobivamo, v zadnjih mesecih po vseh mestnih občinah predstavljalo možnosti kakovostnega bivanja starejših. Med njimi tudi sobivanje, ki je v tujini že zelo razširjeno. Sobivanje več starejših oseb nudi ustrezno kakovost življenja, saj niža življenjske stroške, širi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila.

Ključni cilj projekta Sobivamo je izboljšati pogoje bivanja za starejše, ki še lahko sami skrbijo zase. V srečanjih, ki so bila znotraj projekta izvedena v 11 mestnih občinah, so ugotovili, da so za marsikoga njihovi bivanjski prostori preveliki in s tem so povezani visoki stroški. Na drugi strani pa se pojavlja osamljenost tistih, ki sami živijo v prevelikih stanovanjih ali hišah. »Sobivanje, ki je lahko medgeneracijsko ali pa znotraj iste generacije, nedvomno ponuja možnosti, da se takšne ovire premagajo,« je na otvoritvi poudarila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Milka Eržek, podpredsednica Društva upokojencev Novo mesto, je pozdravila otvoritev info točke in dodala, da si resnično želijo dobrega sodelovanja, saj na Dolenjskem obstajajo potrebe po kakovostnejšem bivanju starejših. Starejši bodo, po njenih besedah, veseli nove možnosti informiranja in širitve možnosti za dvig kakovosti njihovega življenja.

Po uradni otvoritvi info točke se je ministrica Irena Majcen pogovarjala o konkretnih izzivih, s katerimi se soočajo posamezniki. Udeleženci pa so imeli možnost dobiti nasvet tudi pri strokovni sodelavki Zveze društev upokojencev Slovenije Alenki Ogrin, ki se s tematiko sobivanja ukvarja že vrsto let, mag. Marjanu Remcu, direktorju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in Vesni Dragan, vodji stanovanjskega sektorja na Ministrstvu za okolje in prostor.

Na spletni strani projekta Sobivamo (glej stran) je na voljo tudi spletna točka, kjer so zbrane vse informacije, prav tako pa je tam možno, s pomočjo različnih obrazcev, oddati svoja vprašanja, želje, potrebe in zanimanja.

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Milan Markelj.