RAZSTAVA BANJALUŠKE SLIKARKE

V petek, 17. januarja 2020, ob 18.00 uri zvečer je bila v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprta razstava akademske slikarke Tatjane Ratković Bosnić iz Banjaluke v Bosni. Razstavo, ki so jo poimenovali »MODRO«, sta pripravila Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM) in Društvo Slovencev Republike Srbske Banja Luka.

Na začetku je moderatorka Klavdija Kotar pozdravila okoli 60 zbranih obiskovalcev. Poudarila je, da je tudi likovna umetnost sprejemanje drugih in da imajo medkulturna srečanja med Slovenci in Srbi iz Republike Srbske v Banjaluki že več kot dvajsetletno tradicijo. Za kulturni dogodek sta poskrbela kitarista Jera Parkelj in Nal Čoralić, učenca novomeške Glasbene šole Marjana Kozine pod mentorstvom Dušana Pavlenča.

V nadaljevanju programa so predstavili akademsko slikarko Tatjano Ratković Bosnić, ki se je leta 1984 rodila v Banjaluki. Na razstavi je bilo predstavljenih okoli dvajset njenih slik. Avtorica se je tokrat po grafičnem ciklusu »Oblike« predstavila z novim opusom »Modro« v tehniki akrila na platno. Rdeča nit razstavljenih slik je modra barva, ki ima domala avtobiografsko razsežnost, pojavlja se kot rokopis avtoričinega stanja. Na razstavi jo doživljamo v vseh njenih globinah in niansah. Tema njenih slik je beleženje vsakdanjega življenja, umetniški napor pa je osredinjen na slike, ki so projekcija osebnih izkušenj. Na razstavi je bil obiskovalcem na voljo tudi ličen katalog. Razstavo je po kulturnem programu in kratkem nagovoru odprla dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica občinske uprave MO Novo mesto.

Na koncu otvoritve razstave se je avtorica Tatjana Ratković lepo zahvalila vsem sodelujočim, za uporabnike spletne strani Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) je dejala: »V Novem mestu sem prvič in doživetja so lepa.« Na vprašanje, zakaj je razstavo poimenovala »Modro«, pa je dejala: »Modra barva je globoka, božanska in predstavlja inteligenco. To je izraz mojega notranjega, to je duhovnega stanja. Resnica je zame prvenstvena, od ljudi pa pričakujem iskrenost. Imam veliko pozitivnih doživetji in želim, da bi obiskovalci razstave vso to lepoto in globino modre barve odnesli domov …«

     

Fotografiral in pripravil: Franci Koncilija

PAUL McCARTNEY: MANJ MESA, MANJ SEGREVANJA

Znameniti beatle Paul McCartney je že pred več kot desetimi leti v Evropskem parlamentu pozval Evropejce, naj jedo manj mesa in tako prispevajo kboju proti podnebnim spremembam. Svoj poziv je naslovil z geslom MEAT = LESS, oziroma »manj mesa, manj segrevanja!«.

   

Paul McCartney je v Bruslju predstavil idejo enega brezmesnega dneva v tednu. Ta bi moral postati nekaj tako samoumevnega kot uporaba hibridnih vozil ali recikliranje. Znano je, da je Paul McCartney že dolgo vegetarijanec, trdno pa je prepričan, da bi na ta način zmanjšali vpliv na segrevanje ozračja. Znanega beatla zelo podpira Indijec dr. RajendraPachauri, predsednik Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki je leta 2007 skupaj z Alom Gorom prejel Nobelovo nagrado za mir.

Proizvodnja mesa na svetu je namreč odgovorna za nič manj kot 18 odstotkov vseh toplogrednih emisij. Visoka poraba mesa pa nima le negativnih učinkov na podnebje in biološko raznovrstnost, ampak je škodljiva tudi za naše zdravje, saj zvišuje tveganje za bolezni srca in ožilja, debelost, diabetes in druge bolezni preobilja. Pachauri in McCartney opozarjata tudi lokalne oblasti, ki lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju porabe mesa. Najbolj viden je primer mesta Gent v Belgiji, kjer so v številnih restavracijah in celo v šolah uvedli en vegetarijanski dan v tednu. Podobne projekte so uvedli še v Baltimoru v ZDA, Sao Paolu v Braziliji in drugod. Takratni predsednik Evropskega parlamenta JerzyBuzek je zamisel in pobudo o dnevu brez mesa podprl in označil kot dobro terob tem parafraziral znani napev Beatlov: »Herecomesthesun, andwemust make sure it’sallright!« oziroma »Sonce prihaja, poskrbimo, da ga bomo vedno veseli«.

A PROPOS:

Krščanske veroizpovedi nimajo težav s pretiranim uživanjem mesa. V prvih krščanskih skupnostih dobi post novo razsežnost. Posnemali so Kristusov 40-dnevni post v puščavi (Mt 4,4), v spomin na Kristusovo smrt na križu pa že tisočletja velja zdržek od mesnih jedi ob petkih. Globoko verni kristjani pa se postijo tudi ob sredah, zato ne potrebujejo nasvetov Paula McCartneyja in RajendrePachaurija, ki na novo izumljata smodnik! Škoda, da se tega drži vedno manj kristjanov!

Vir: Večer, fotografije so s spleta.

Zbral: Franci Koncilija

 

DRUGO KULTURNO REŠETO

Kosmačev harmonij spet igra

V Tolminu so decembra lani veseli dan kulture v dvorani Tolminskega muzeja praznovali z novo pridobitvijo – s harmonijem, ki ga je izdelal Josip Lenarčič z Vrhnike in na katerega je spet zaigral Bogdan Kosmač, sin Vladka Kosmača (1915–2013) in nečak Cirila Kosmača (1910–1980). V hiši v Bukovci na Slapu ob Idrijci bi vlaga glasbilu skrajšala življenje, zato ga je odkupil Tolminski muzej. Sledilo je restavriranje; za zunanjost je poskrbel Davorin Pogačnik iz Goriškega muzeja, za glasbeni mehanizem pa Marjan Bukovšek iz Medvod.

  

Ciril Kosmač ga omenja v več delih. »Oče in mama sta bila po vsej dolini znana pevca, in tudi vsi otroci, čeprav so bili res šele otroci, so peli in se z lahkoto učili igranja na harmonij,« pripoveduje v Poti v Tolmin. In v tretji osebi opiše tudi sebe, kot edinega brez glasbenega daru v družini: »Razumljivo je, da ga je bolelo, ker je imel glasbo rad, a sam ni mogel ne peti ne igrati. A še najbolj ga je bolelo to, ker se mu je zdelo, da ga vsi gledajo s pomilovanjem.«

Obujen zgodovinski spomin

Knjiga, ki jo je uredila hišna dramaturginja Mojca Kranjc, tako na 828 straneh ponuja zgodovinski pregled gledališke ustvarjalnosti skozi obdobje, ki je trajalo več kot stoletje in pol. Kot je poudarila, se je z vsebinskega vidika vse od leta 1957, ko je Drama ob 200. obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta izdala Linhartovo izročilo, čedalje bolj kazala potreba po knjigi, v kateri bi bili zbrani bistveni podatki o okoliščinah, dogodkih ter osebnostih, ki so odločilno vplivali na razvoj Drame, njeno družbeno vlogo, podobo in včasih celo preživetje. Almanah, ki ga je oblikovala Danijela Grgić, je mogoče (za 50 evrov) kupiti na blagajni Drame.

V SNG Drama Ljubljana so predstavili knjigo 1867–2017, posvečeno 150. obletnici Dramatičnega društva v Ljubljani, prve slovenske gledališke organizacije, katere neposredni dedič je prav Drama. Knjigo z več kot 800 stranmi in 600 fotografijami je uredila Mojca Kranjc.

Knjižni sejem v Pulju

 V Domu hrvaških veteranov v Pulju je bil decembra že 25. knjižni sejem, ki so ga poimenovali Sa(n)jam knjige. Med 300 gosti je bil tudi turški pisateljski zvezdnik Orhan Pamuk, Nobelov nagrajenec za literaturo, izmed Slovencev sta se sejma udeležili avtorici Maja Haderlap iz Avstrije in Anja Golob. Otvoritvene slovesnosti sejma pa se je udeležil tudi lanski dobitnik vilenice, književnik Dragan Velikić. Do konca sejma 15. decembra se je zvrstilo približno 100 dogodkov, na sejmu pa je razstavljalo knjige več kot 250 založnikov. Slovenska pesnica Anja Golob je na sejmu predstavila hrvaški prevod svoje pesniške zbirke Didaskalije k dihanju. Sejem je v svoji četrtstoletni zgodovini postal eden od simbolov Pulja. V preteklih letih si je sejem ogledalo v povprečju več kot 60.000 obiskovalcev.

 .  

Viri in fotografije so s spleta.

Pripravil: Franci Koncilija

 

 

 

 

 

SLOVENSKO-HRVAŠKI VESELI DECEMBER V METLIKI

V okviru Hrvaškega kulturnega združenja smo v petek, 13. decembra 2019, v metliškem Kulturnem domu pripravili koncert, ki smo ga poimenovali Pesem ne pozna meja. Že sedmo leto zapored se sredi decembra ljubitelji glasbe in kulture srečujemo s slovenskimi in hrvaškimi prijatelji iz številnih društev. Tako je bilo tudi lansko leto. Ob nastopu VS Hrvaškega pletera smo gostili še domači MKD Ivan Navratil, TS Klasje iz Novega mesta ter pevski zbor »Cantabille« z Osnovne šole Metlika.

    

Občini Metlika smo zelo hvaležni, da nam vsakokrat ponudi prostor v Kulturnem domu, kjer skupaj s številnimi nastopajočimi in obiskovalci pripravimo zanimiv, prijeten in lepo doživet decembrski predpraznični večer.

Pripravil: Vladimir Pobezin, predsednik združenja.

KULTURNO REŠETO

Decembrske novice Slovenske matice

     
Dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica urednica Slovenske matice

SODELOVANJE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU

V mesecu decembru bomo nadaljevali z našim rednim prireditvenim programom. Še posebej smo počaščeni, da so se ta mesec pri nas s svojo knjižno bero že predstavili Slovenci na avstrijskem Koroškem, načrtujemo pa še predstavitev publikacij Slovencev iz Trsta. Priredili bomo tudi še dve tiskovni konferenci.

NOVE KNJIGE

V zadnjem mesecu so izšle knjige: Slovenski prelom 1918 (urednik dr. Aleš Gabrič), Jean Anouilh, Antigona (prevajalec Aleš Berger, pisec spremne besede Janez Pipan), Valentin Vodnik, Izbrani spisi (ponatis izdaje iz leta 1890 ob 200-letnici Vodnikove smrti, s spremno besedo dr. Miklavža Komelja), Aleksandar Gatalica, Nevidni (pikareskni roman v pismih, ki je v Srbiji izšel leta 2008 in ga je v slovenščino ob podpori fundacije Traduki prevedla Mateja Komel Snoj). V tisku sta še deli Matevža Kosa Leta nevarnega življenja (Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni) ter Vse, kar je, ki je ob podpori Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšlo v počastitev 85-letnice slikarja akademika prof. Andreja Jemca in v katerem je prikazan slikarjev opus v zadnjih dveh letih. V sklepni fazi priprav pred tiskom pa sta tudi prevod Heideggrovega spisa O stvari mišljenja, ki ga je pripravil akademik prof. dr. Tine Hribar, in prvi, naravoslovni zvezek Slovenske Istre, monografije, ki jo je več kot 40 strokovnjakov pod uredniškim vodstvom prof. dr. Jerneja Pavšiča, akademika prof. dr. Matije Gogale in mag. Andreja Seliškarja pripravljalo skoraj pol desetletja.

   

Rastoča knjiga tudi v Murski Soboti

Na Prešernov rojstni dan, v torek, 3. decembra 2019, so v Murski Soboti pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico odkrili skulpturo Rastoče knjige, katere idejni oče je član KDSŠ dr. Janez Gabrijelčič. Obeležje imenujejo tudi Rastoča knjiga Murska Sobota. Rastoča knjiga je sicer vseslovenski in mednaroden kulturni in izobraževalni projekt, ki poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti slovenskega naroda in drugih evropskih narodov. V projektu sodeluje že več različnih institucij, ki projekt uresničujejo bodisi z obeležji ali razstavami bodisi z drugimi dejavnostmi oziroma opomniki.

   

Kip Rastoča knjiga Murska Sobota je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, izdelal ga je akad. kipar Mirko Bratuša, slavnostni govornik, ki je kip tudi odkril, pa je bil predsednik Društva Rastoča knjiga akad. prof. dr. Boštjan Žekš.

Knjiga Pohorske ljubezni, balzam za oči, srce in dušo

»Fotograf Tomo Jeseničnik, avtorica besedila Karla Zajc Berzelak in oblikovalec Edi Koraca v knjižni noviteti razkrivajo nove obraze Pohorja ter vzpostavljajo dialog med gozdom in človekom,« so organizatorji zapisali v vabilo na predstavitev in na njej potem tudi razkrili, kaj gozd dejansko je, namreč življenje. »Gozd je zame zavetišče in tudi svetišče,« je povedal priznani fotograf Jeseničnik in motive, ujete v fotografski objektiv na Pohorju, poimenoval »fotografski natroski«

Knjigo Pohorske ljubezni je izdala in založila Gmajnica, društvo za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Delo avtorjev Karle Zajc Berzelak in Toma Jeseničnika je opredeljeno kot neleposlovje za odrasle. Na koncu otvoritvene slovesnosti, ki je bila v slovenjgraški Koroški galeriji likovnih umetnosti, je avtorica povedala: »Knjiga ni in noče biti napotek, kako naj človek duhovno raste ali celo zraste; tudi ni in noče biti idealizirana podoba življenja v naravi. Poskuša le odstirati del vseh zapletenih odtenkov bivanja in minevanja v svetu gozda in ljudi. S tem pa nagovarja k ohranjanju vsega, kar nam omogoča, da sanjamo življenje.« 

Drago Jančar na podelitvi poljske nagrade Angelus

Slovenski pisatelj Drago Jančar se je 17. 10. 2015 v Vroclavu udeležil svečane podelitve poljske literarne nagrade Angelus, ki jo mesto podeljuje srednjeevropskim pisateljem za najboljše literarno delo preteklega leta, objavljeno v poljskem jeziku. Drago Jančar je bil med 7 nominiranci, ki so bili izbrani iz seznama 66 predlaganih pisateljev iz Srednje Evrope. Nagrado Angelus je prejel ukrajinski pisatelj Serhij Žadan za knjigo Mezopotamija. Na Poljskem je Jančarjev roman z


Drago Jančar z nagrajencem

naslovom Widzialem ja tej nocy izšel lansko leto pri založbi Czarne v prevodu Joanne Pomorske. Prireditve se je na vabilo župana mesta Vroclav udeležil tudi veleposlanik Robert Krmelj.

(Viri in fotografije so s spleta in iz slovenskih medijev)

Izbral in uredil: Franci Koncilija

Č E S T I T K A in V O Š Č I L O

Spoštovane članice in člani,

    
                                                                    Matthias Stomer

najprej vam čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ob

prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih pa vam želim

medsebojne spoštljive ljubezni in blagega sožitja, veselja in notranjega miru. Naj bo novo leto 2020 polno osebnega zadovoljstva in ljubega zdravja.

S spoštovanjem

Novo mesto, december 2019

Franci Koncilija

MLADI GIMNAZIJCI SO POČASTILI DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

V ponedeljek, 23. decembra 2019, zvečer so Mestna občina Novo mesto, dijaki Novomeške gimnazije in Knjižnica Mirana Jarca v prireditvenem atriju, kjer se je zbralo okoli sto ljudi, pripravili kulturni dogodek ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra.

  

Uvodoma je priložnostni gimnazijski godalni kvartet zaigral državno himno, potem pa sta sledila pozdravna nagovora župana mag. Gregorja Macedonija in ravnateljice gimnazije Mojce Lukšič. V pestrem in izredno domiselnem kulturnem programu, ki ga je pripravil in organiziral Tomaž Koncilija, pa je gledališka gimnazijska skupina Goga pripravila igrani recital z naslovom Po nevihti sladkih rož, v katerem so z antologijskimi verzi iz slovenske in svetovne lirike, pronicljivimi razglabljanji iz Ihanovih Državljanskih esejev in lastnimi reminiscencami občuteno prikazali pomen edinstvene odločitve Slovencev za samostojno državo in njeno devetindvajsetletno potrjevanje kot večplasten ljubezenski odnos med narodom in državo.  

   

V sporočilu za javnost so zapisali, da se je v nekem trenutku slovenska osamosvojitvena zgodba razprla kot ljubezenska prispodoba, segajoča od tisočletnega hrepenenja do njegove uresničitve, od romantično vznesenega pričakovanja do okušanja sadov z drevesa spoznanja, vseh prijetnih, a tudi manj prijetnih posledic tega dejanja in, končno, zorenja v prepletenosti pogosto različnih pogledov na skupno življenje v novozgrajenem domu, obremenjenem in obogatenem z osebno življenjsko izkušnjo vsakega posameznika.

   

Kovičeve naslovne besede iz pesmi Adam in Eva, ki metaforično ugotavljajo, da vedno nastopi trenutek, ko je treba odložiti rožnata očala, se tako kažejo kot spoznanje in izziv, da je treba vsak odnos nenehno graditi in negovati, kar tako v zasebnem kot v javnem oziroma družbenem življenju predstavlja svojevrsten izziv tudi vanj vstopajoči mladi generaciji.

Fotografije: Franci Koncilija

Pripravila: mag. Sandra Boršić in Franci Koncilija

Dragi moji!

Največkrat se razveselim praznikov, jubilejev in priložnostnih slovesnosti, razveselim zato, ker me povezujejo z mojimi sorodniki, mladostnimi sošolci, študentskimi kolegi, nekdanjimi in sedanjimi sodelavci, someščani in krajani v mojem okolju pa tudi v oddaljenih državah in celinah. Vsako leto z veseljem prebiram čestitke v katerih me seznanjate s svojimi zanimivimi pogledi na današnji svet, s svojimi radostmi in slabostmi, uspehi, porazi in željami.

Tudi s temi sporočili bogatim svoje vedenje o naši družbi, spremljam in spoznavam dolgoročne pozitivne in negativne trende v življenju in delu ljudi v moji domovini in v svetu, iščem nove poti, lahko kritično ocenjujem dejanja in spodbujam ter pomagam izboljševati blaginjo večine čeprav sem samo neznatna kapljica v morju potreb.

Verjamem, da se vsi, ki boste prebrali tole sporočilo, z menoj veselite prazničnih dni, mislite enako, delujete pozitivno, ste optimisti in ustvarjalci in mnogo bolj od mene bogatite ta naš lep in edinstven svet. Torej veselimo se, mlada nam je duša…(gaudeamus igitur…) Pa srečno na poti v želeno prihodnost!

Joža Miklič, Novo mesto, 24.12.2019

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.