DIGITALIZIRANA KNJIGA ZGODOVINA NOVEGA MESTA IVANA VRHOVCA

Leta 1891 je Ivan Vrhovec, zgodovinar, geograf, gledališki režiser,igralec in profesor na novomeški gimnaziji, izdal svoje temeljno delo Zgodovina Novega mesta.Vrhovec je bil ob svoji službi zelo dejaven tudi na področju kulture, zato velja za enega najbolj prizadevnih organizatorjev kulturnega življenja v Novem mestu pred več kot 150 leti.Po njegovi zaslugi in po zaslugi njegovih takratnih sodelavcev na gimnaziji je v Novem mestu ponovno zaživelo mestno gledališče, kjer je Vrhovec tudi igral in režiral.

VRHOVEC V NOVEM MESTU

Leta 1886 je bilo na novomeški gimnaziji razpisano profesorsko mesto za zgodovino. Službo je Vrhovec dobil po posredovanju politika, deželnega glavarja, avstrijskega ministrskega predsednika in častnega občana Novega mesta, grofa Hohenwarta. Na bivanje v Novem mestu se je Vrhovec težko privadil. Prijatelju Franu Levcu, ki je bil urednik Ljubljanskega zvona, je veliko pisal, med drugim tudi tole:»Človek mora tu vse žile napeti, da ga ni samega dolgega časa konec, kajti o zabavi nimajo Novomeščani niti pojma. Ne vem, če je kje življenje tako malomestno kakor tu.«

VRHOVČEVA RAZISKOVALNA ŽILICA

Leta 1888 je v Ljubljanskem zvonu v treh nadaljevanjih objavil spis Francozi v Novem mestu.Vrh raziskovalnega dela v njegovem novomeškem obdobju pa predstavlja Zgodovina Novega mesta. Tedanji novomeški mestni arhiv je bil zelo skromen, z dostopom do kapiteljskega in frančiškanskega arhiva pa tudi ni imel težav. Rokopis za Zgodovino Novega mesta je nastajal tri leta, junija 1890 pa ga je Vrhovec predal Slovenski matici. Rokopis je moral na zahtevo matičnega odbora skrajšati in revidirati.

Tako je knjiga Zgodovina Novega mesta izšla leta 1891. Poglavitni del knjige je namenjen zgodovini mesta od njegove ustanovitve leta 1365 dalje. Velika škoda pa je, da je Vrhovec knjigo zaključil s francosko okupacijo 1809–1813 in v njej pomembnih dogodkov, kot so bili na primer revolucionarno leto 1848, odprava tlačanstva, narodno prebujenje itd., niti ne omenja. Po izidu Zgodovine Novega mesta je takratni župan Franc Perko Ivanu Vrhovcu v zahvalo za izdajo tako pomembne knjige o Novem mestu podelil posebno priznanje. Februarja 1897 je Vrhovec dokončno zapustil Novo mesto in se preselil v Ljubljano, kjer je po hudi bolezni 19. septembra 1902 umrl.

OPRAVIČILO

Pred časom smo na tej spletni strani KDSŠ pomotoma objavili prispevek o tem, da Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto načrtuje digitalizacijo znamenite knjige 225 let novomeške gimnazije, ki jo je napisal prof. Milan Dodič. Zaradi nezadostnih informacij nismo vedeli, da je bila knjiga pred leti že digitalizirana. Na to dejstvo nas je prijazno opozorila ravnateljica Mojca Lukšič. Bralcem in ravnateljici se zaradi tega iskreno opravičujemo.

(Viri: Wikipedija,Revija Rast, Slovenski bibliografski leksikon. Fotografije:Franci Koncilija in s spleta)

Zbral in uredil: Franci Koncilija

SLIKAR, KI JE UMETNOST VPEL V DRUŽBENI OKVIR

Prejšnji teden, 12. aprila 2019, je slovenska kulturna javnost obeležila spomin ob 150. obletnici rojstva izjemne osebnosti slovenske umetnosti, slikarja impresionista in akademika Riharda Jakopiča (1869–1943). Znano je, da je Jakopič v Ljubljani postavil Jakopičev paviljon in Slovensko umetniško društvo ter Društvo Narodna galerija, iz katerega se je kasneje razvila in ustanovila današnja Narodna galerija. Tudi slikar Ivan Grohar bi težko preživel brez Riharda Jakopiča, ki ga je vrsto let izdatno gmotno podpiral. Jakopič je bil prepoznaven tudi pri znanih dogodkih Novomeške pomladi, kjer je aktivno sodeloval. Izidor Cankar, znani umetnostni zgodovinar iz obdobja med obema vojnama, je Riharda Jakopiča označil za središčno osebnost slovenske likovne moderne. Ob obletnici so v Narodni galeriji pripravili poseben program, ki so ga poimenovali Rihard Jakopič in njegov čas.

    

Rihard Jakopič se je rodil 12. aprila 1869 v Trnovem v Ljubljani. Leta 1887 je odšel študirat na Dunaj, kasneje pa še v München, kjer se je družil s Ferdom Veselom, Antonom Ažbetom in Matijem Jamo. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Z Matejem Sternenom je leta 1907 odprl risarsko in slikarsko šolo, ki je delovala do začetka prve svetovne vojne. Med véliko vojno in po njej je Jakopič s preostalo Ljubljano trpel pomanjkanje. Ob ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1938 je postal član njenega umetniškega razreda. Rihard Jakopič je umrl 21. aprila 1943, star štiriinsedemdeset let. Kot slikarja ga je zanimal omejen nabor motivov, od škofjeloških brez, Save med Tacnom in Črnučami in prizorov iz Ljubljane do mnogih intimnih vizij.

Skupaj z Rihardom Jakopičem veljajo Grohar, Jama in Sternen za začetnike modernega slikarstva v Sloveniji. Z njimi je Jakopič postavil temelje slovenskega impresionizma, katerega namen je bil izraziti najgloblja razodetja človeške duše.

(Vir: Večer, STA, Wikipedija, fotografije so s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

GRUMOVA NAGRADA NOVOMEŠČANU NEJCU GAZVODI

V ponedeljek, 8. aprila 2019, se je v Prešernovem gledališču v Kranju s podelitvijo nagrad sklenil 49. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je prejel Novomeščan Nejc Gazvoda za Tih vdih, nagrado za najboljšega mladega dramatika pa je prejela Ana Obreza. Najboljša predstava festivala je bila Še ni naslova v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, Grün-Filipičevo priznanje pa je šlo v roke Darje Dominkuš.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednica Vilma Štritof in člani Tomaž GubenšekMateja Pezdirc BartolKlavdija Zupan in Igor Žunković, je med 42 novimi slovenskimi dramskimi besedili za najboljšega izbrala Gazvodov Tih vdih, dramo o povprečni slovenski družini, ki počasi drsi proti družbenemu robu.»Na prvi pogled gostobesedna komunikacija temelji na premolkih. Tišina med replikami razkriva naraščajoče strahove, nemoč spoprijemanja z novimi družbenimi razmerami, frustracijo osebnih odnosov, klavstrofobičnost bližine,« v obrazložitvi navaja žirija. Dodaja, da drama ponuja dramaturške in režijske izzive ter zadostitev igralskim ambicijam. Spretnost karakterizacije skozi slogovno dovršen dialog pa bo spodbudila večkratna ustvarjalna branja odrskih interpretacij.

Nagrado za mladega dramatika je žirija med 12 prispelimi predlogi namenila Ani Obreza za Iskalce zlata. Besedilo v svoji eklektičnosti, zgoščenosti prizorov, širokem naboru motivov, preskokih, nepričakovanih povezavah, v privzdignjenem, na trenutke deklamacijskem jeziku v ozadju skriva natančno strukturo parov, ki si tiho postavljajo eno in isto vprašanje, kaj je zlato.Kot ugotavlja žirija, besedilo vznemiri ne le tematsko, ampak kot igra pomenov, parafraz in asociacij, odpira številne možnosti uprizoritve, a kljub natančnosti prizorov potrebuje še temeljit razmislek o dramski pisavi in jeziku. Bienalno Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji je žirija med dvema predlogoma dodelila dramaturginji ljubljanske Drame Darji Dominkuš, katere dramaturško delo je v slovensko gledališko življenje vpisano že 40 let. V njenem opusu je kar 20 dramaturgij krstnih uprizoritev slovenske dramatike in več kot 30 moderne svetovne dramatike.Njeno delo je utemeljeno v široki izobrazbi, študioznem pristopu, v poglobljeni analizi in razčlembi dramskih besedil, v natančnem razbiranju strukture drame in specifik dramske pisave avtorja ter v poglobljeni analizi dramskih likov in odnosov med njimi, poudarja žirija.

     

(Viri: STA, DnevnikDelo, Večer. Fotografije: Matjaž Rušt in s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

MINILO JE 25 LET OD SMRTI LEGENDARNEGA GLASBENIKA KURTA COBAINA (1967 – 1994)

V petek, 5. aprila 2019, je minilo 25 let, odkar se je v Seattlu v zvezni državi Washington v ZDA ustrelil legendarni glasbenik, kitarist, pevec, skladatelj in tekstopisec grunge glasbene skupine Nirvana, Kurt Donald Cobain. Skupaj z Nirvano je Cobain v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja močno zaznamoval glasbo na svetovni ravni. Skupina Nirvana je 27. februarja 1994 nastopila tudi v ljubljanski Hali Tivoli. To je bil njihov predzadnji koncert.

Še v najstniških letih je Cobain spoznal Krista Novoselica, s katerim sta leta 1987 ustanovila danes kultno skupino Nirvana, kasneje se jima je pridružil še nepogrešljivi član zasedbe Dave Grohl. V mladosti je Cobain najraje poslušal znamenito angleško skupinoThe Beatles in ameriško skupino The Monkees, kasneje pa se je navduševal tudi nad trdim rockom.

Cobain je bil hiperaktiven in izredno rad je imel umetnost in glasbo. Leta 1991 je Nirvana zaslovela z albumom Nevermind, prva skladba na tem albumu pa je bila Smells Like TeenSpirit, ki je kmalu postala uporniška himna najstnikov po vsem svetu.Skupina je nazadnje nastopila v Münchnu, dober mesec preden je Cobain napravil samomor. V poslovilnem pismu je napisal: »Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti.«

(Vir: STA, fotografiji sta s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

 

2. APRIL – MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE

Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa ChristianaAndersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke, da bi na praznični način opozorila, kako zelo pomembno je branje za otrokov razvoj, in še posebej branje kakovostne mladinske literature. Za to so se odločili na mednarodnem kongresu IBBY v Ljubljani leta 1967. Od tedaj – torej že 48 let – vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico, ki jo prevedejovse sekcije (letos jih je 77), ob tem pa vsaka država pripravi tudi različne bralno-spodbujevalne aktivnosti in prireditve.

»Pogosto nas prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da v roke vzamemo knjigo in začutimo, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo,« je v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu knjig za otroke in mladino zapisal litovski otroški pisatelj in ilustrator Kestutis Kasparavičius. Predsednica Slovenske sekcije združenja IBBY Tilka Jamnik pa je poudarila pomen topline in mirovanja, ki ga otroci doživijo ob poslušanju branja v krogu družine ter ob najrazličnejših oblikah medgeneracijskega branja.Pomembno je, da je dobra literatura za mlade kakovostna na več ravneh. Le tako bo mlade nagovorila korektno, hkrati patudi primerno obravnavala teme, ki jih zanimajo. Knjiga za mlade mora biti privlačna za branje in po možnosti še duhovita.

(Vir: Dnevnik, Večer, fotografije pa so s spleta)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

SPOROČILA PRED BAROM PANDA NA NOVEM TRGU

O domiselnosti postavitve panoja s sporočili mimoidočim Novomeščanom pred barom Panda, na Novem trgu 10 v Novem mestu, sem na društveni spletni strani že poročal. Tudi tokrat, na sončno soboto,30. marca 2019, sta mi vzbudila pozornost dva nova domiselna in sporočilna napisa. Človeku, ki se dandanes kljub najrazličnejšim reklamam, tudi v angleškem jeziku, včasih pa vendarle vpraša, kako in čemu živi, omenjeni sporočili dasta misliti …

   

Namen teh sporočil bo dosežen, če se bomo vprašali, kako lahko v njunem duhu polepšamo dan sebi in drugim, s katerimi se osebno srečujemo. Želim vam lep in miren dan.

Fotografiral in pripravil: Franci Koncilija

Marko Vidojković je svojo knjigo RES VAM HVALA predstavil tudi v Novem mestu

 V okviru projekta Pisateljske rezidence srbski pisatelj, kolumnist, družbeni aktivist, protestnik in glasbenik Marko Vidojković iz Beograda ta mesec gostuje po Sloveniji. Knjiga Res vam hvala, ki jo je leta 2017 izdala beograjska založba Laguna, je doživela že osem ponatisov, prodanih pa je bilo več kot 20.000 izvodov.

Marko Vidojković je v torek, 26. marca 2019, zvečer v knjigarni Goga v Novem mestu predstavil svojo knjigo, ki je lansko leto izšla tudi v slovenskem prevodu. Pogovorni večer je povezoval Erik Valenčič, neodvisni raziskovalni novinar in avtor različnih oddaj. Na dogodku se je zbralo okoli trideset ljudi.

Marko Vidojković (1975) je eden najbolj branih srbskih pisateljev,
čigar ustvarjanje je pogosto zaznamovano s kritičnim
presojanjem aktualnega političnega in družbenega stanja. Na začetku pogovora je avtor predstavil svojo mladost, ki ni bila lahka. Po končanem študiju na pravni fakulteti je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja začel pisati prozo, krajše zgodbe. To je bilo v času vladavine Slobodana Miloševića, v času, ko so mladi protestirali na ulicah Beograda, prav tako kot sedaj protestirajo proti Aleksandru Vučiću …

Marko Vidojković je najprej začel pisati avtobiografske romane, ki so bili simbolično realistični, kasneje pa je začel pisati knjige, s katerimi je kritiziral družbene razmere v Srbiji. Dejal je: »Kadar piše, ne razmišlja, kaj piše, ko pa sanja, sanja resničnost …«

Njegova dela so jezikovno in stilno dostopna, razumljiva in zabavna. V knjigi Res vam hvala špekulativno razpreda misli, da Jugoslavija ni nikoli razpadla. Piše o socializmu, nacionalizma in krvave vojne na začetku niti ne omenja. Kasneje pridejo streznitev, sovraštvo in smrt … Začne se pravi politični triler, ko Jugoslavija razpade.

(Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija)

PREGLEDNA SKUPINSKA RAZSTAVA SLOVENSKEGA NOVEJŠEGA SLIKARSTVA V MODERNI GALERIJI V LJUBLJANI

Temeljno sporočilo razstave v Moderni galeriji v Ljubljani, ki so jo poimenovali Čas brez nedolžnosti, je, da slikarstvo v času vizualne kulture ni zamrlo. Še več, razstavljene umetnine obiskovalce spodbujajo k razmišljanju, kaj se dogaja s sliko danes.

UMETNA DELITEV NA MEDIJE JE ANAHRONIZEM

Triindvajset mladih umetnikov, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, s svojimi umetninami razkriva vsakdanje zasebne, nacionalne patologije, zatekanja v privatne tesnobe in podobno. O razstavi in umetnikih kustosinja Martina Vovk pravi:»Vse to jim ne preprečuje evforičnega poigravanja s podobo, pravega veselja z njenim lahkotnim premeščanjem, izposojanjem, kopipejstanjem, kolažiranjem, sprevračanjem in banaliziranjem…« V nadaljevanju se je kustosinja Martina Vovk v svojem razmišljanju dotaknila problematike delitve sodobne umetnosti na medije, kar se ji zdi neutemeljeno. Dejala je: »Z delitvijo umetnosti na medije imamo umetnost lahko za anahronizem. Slikarstvo kot medij je očitno zelo živo. Produkcija je pestra in številna, tudi kakovostna. Seveda to ni vse, kar se dogaja na slikarski sceni. Bistven je izbor, ki sem ga skušala utemeljiti na razmisleku o tem, kako generacije slikarjev in slikark, ljudje na vrhuncu ustvarjalnih moči ali življenj, dojemajo sliko.«

ZAKLJUČEK

Umetniki, ki razstavljajo svoja dela v Moderni galeriji, izhajajo iz razmisleka, kako pravzaprav nastaja sodobna umetnost, kjer se kot po pravilu ustvarjalni fokus prenaša z izdelka na procese. Zdi se, kot da je slikarstvo odrinjeno iz dojemanja naše pozornosti. Sicer ne izginja, ne omaga, a ni več, kot se je zdelo v osemdesetih letih. Vsemu navkljub pa ima slika še vedno svojo zgodovino, skratka, ima elitno mesto v skupnem spominu.

(Vir: Večer, fotografije so s spleta)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

DVAJSET LET PRVE SPLETNE KNJIGARNE V SLOVENIJI

Spletna knjigarna Mladinske knjige Emka. si, ki ponuja 520.000 knjižnih naslovov slovenskih in tujih avtorjev, uspešno deluje že dvajset let. Ob obletnici so v Mladinski knjigi poudarili, da bodo še naprej skrbeli za zanimive programe in širitev ponudbe, v tretje desetletje pa da vstopajo z novo podobo in rešitvami po meri sodobnega uporabnika. Spletna knjigarna je zaživela leta 1999, na začetku je bilo na voljo »samo« 3000 knjig Mladinske knjige in Cankarjeve založbe, leta 2008 pa je knjigarna v ponudbo vključila še knjige drugih slovenskih založb, kasneje tudi učbenike, leta 2012 pa še tuje knjige.

Spletna knjigarna je po prenovi dostopna na vseh napravah, na računalniku, tablici in mobilnem telefonu. Ob obletnici so zbrali nekaj zanimivih statističnih podatkov: med kupci v spletni knjigarni močno prevladujejo ženske (70 odstotkov), stare od 25 do 45 let. Med najbolj prodajanimi naslovi so knjige za osebno rast, dela s področja popularne psihologije in zdravja ter kuharske in otroške knjige.

(Vir : STA, Delo, fotografiji pa sta s spleta)

Zbral : Franci Koncilija

Ali je splošna kolektivna apatija članov v KDSŠ priložnost za spremembe?

Razmišljanje ob zadnjem občnem zboru KDSŠ

V torek zvečer, 19. marca 2019, je bil v Knjižnici Mirana Jarca 2. občni zbor KDSŠ. Društvo je imelo 31. decembra 2018 vpisanih 63 članic in članov, občnega zbora pa se je udeležilo enajst ljudi. Svojo odsotnost so pisno opravičili samo trije člani. Navkljub skromni udeležbi je bil občni zbor izpeljan profesionalno in zakonito, v skladu z določili statuta. Predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj se zaradi sočasne otvoritvene slovesnosti odmevne razstave v Galeriji Krka v Novem mestu občnega zbora ni mogel udeležiti.

STANJE DUHA NA RAVNI DRUŠTVA

Že v naslovu tega prispevka, ki noče biti zgolj suhoparno poročilo o dogajanju na zboru, sem zapisal, da gre za razmišljanje. Dejstvo je, da me obstoječe razmere na vseh ravneh dejavnosti društva naravnost silijo k odkritemu in kritičnemu razmisleku, kaj je vendar narobe, da se je 2. občnega zbora KDSŠ udeležilo samo enajst (11) članic in članov. Na zboru, ki je ves čas potekal v prijateljskem in sproščenem vzdušju, sem odkrito spregovoril: »Če je Franci Koncilija vzrok morebitnega tihega bojkota in obstoječega pasivnega stanja med članicami in člani KDSŠ, če je Franci Koncilija moteč ali celo zaviralni element splošnega razvoja društva, sem za dobrobit KDSŠ pripravljen takoj odstopiti.« Povedati moram, da navkljub svoji nagnjenosti k individualističnemu pristopu reševanja nalog in projektov doslej nisem še nikoli zavrnil katere koli pobude ali predloga članov, ker je sploh ni bilo. Vrata društva so bila in so še vedno odprta sleherniku, ki je pripravljen delovati ne samo na konceptualnem področju, ampak tudi na vseh drugih ravneh delovanja društva v najširšem pomenu besede kultura. V KDSŠ imamo poleg literatov in pesnikov tudi enega (1) akademika, deset (10) doktorjev znanosti, štiri magistre in devetnajst (19) članov z univerzitetno izobrazbo, kar skupaj predstavlja izredno močan intelektualni naboj oziroma več kot polovico vseh članov in članic, pa se nič ne dogaja, da ne omenjam še drugih nadarjenih članov, ki tudi niso dejavni. Ob tem se mi nehote vsiljuje pesem našega Prešerna, ki je o svojem najljubšem in spoštovanem prijatelju, mentorju in poliglotu Matiji Čopu, zapisal:

»V Ljubljani živi dihur,

ki noč in dan prebira knjige

a od njega ni nobene fige.«

Razumljivo je, da je podobnost vsebine te Prešernove pesmi z obstoječimi razmerami na področju ustvarjalnosti v našem društvu zgolj slučajna. Pa vendar, kdor more, naj razume!

ZAKLJUČEK

Spoštovane članice in člani KDSŠ, želim, da vas tole moje odkrito razmišljanje prebudi iz neke otopelosti in obrobnosti v smislu ustvarjalne dinamike večine med vami. Opogumite se in podajte pobude ob hkratni pripravljenosti prevzeti tudi vodenje in organizacijo kakšnega projekta. Iz kroga vaših znancev in prijateljev povabite koga, da se nam pridruži in včlani v naše društvo. Redno plačujte članarino in se poistovetite z ideali KDSŠ. Samo tako bo KDSŠ postal še prepoznavnejši v Novem mestu in širše. Nekje sem prebral, da človek podarja drugim, kar nosi v sebi. Kako ljudje to podarjanje sprejemajo, pa je že povsem drugo vprašanje.

Na koncu se zahvaljujem Suzani Krvavici, Danici Rangus, Darji Peperko Golob, Marinki M. Miklič, Rezki Povše, mag. Franciju Bačarju, Marku Klincu, Alojzu Župančiču in Lojzetu Podobniku, da so bili solidarni do društva in so se udeležili 2. občnega zbora. Pesnik Oton Župančič je v nekem govoru zapisal: »Ljubite Prešerna!« Jaz pa vam pravim: »Zaljubite se v KDSŠ in postanite aktivni člani društva na način, ki vam najbolj ustreza in si ga sami izberete.«

Hvala in vse dobro vam želim.

(Fotografije: Marko Klinc)

Franci Koncilija

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.