NOSTALGIJA PO STARIH ČASIH

Joža Miklič, aktivna in razmišljajoča članica Kulturnega društva Severina Šalija, mi je pred dnevi po spletu poslala čudovite fotografije starih obrti in običajev, ki počasi, vendar vztrajno padajo v pozabo. Dejstvo je, da današnje mladine nekdanji poklici več ne zanimajo. To je nacionalna škoda, saj z izumiranjem starih običajev izginja tudi pristna identiteta slovenskega naroda.

Joža Miklič je ob tem napisala: »Morda pa bodo nekdanji mojstri in ustvarjalke le dobili prostor pod soncem v katerem od slovenskih muzejev. Tudi antično tehnologijo in znanost danes gledamo v Cankarjevem domu v Ljubljani z največjim zanimanjem in zadovoljstvom.«

V KDSŠ se že od začetka delovanja društva zavzemamo za uporabo in negovanje lepega slovenskega jezika, zato menim, da je treba pojasniti tujo besedo nostalgija, ki korenini v grškem jeziku. Verbinčev Slovar tujk (CZ 1968) to besedo razloži, da gre za hrepenenje po nečem, kar nam je bilo nekoč pri srcu.

Pripravil: Franci Koncilija

Preberi več NOSTALGIJA PO STARIH ČASIH

ANANAS

                          

V neki prodajalni sadja in zelenjave sem opazil stojalo z napisom, ki je pritegnil mojo pozornost. Z veseljem ga objavljam. Morda se boste zamislili tudi Vi …

(Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija)

 

 

KULTURNO REŠETO

Jože Colarič, letošnji prejemnik Minarikovega odličja

    

Slovensko farmacevtsko društvo je predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke tovarne zdravil d.d. Novo mesto podelilo prestižno Minarikovo odličje, najvišje priznanje slovenske farmacevtske stroke. V obrazložitvi so poudarili Colaričevo usmerjenost v inovacije sintetskih in bioloških učinkovin, v sodobne farmacevtske oblike zdravil, v sodelovanje z izobraževalnimi institucijami in v razvoj generičnih zdravil z visoko dodano vrednostjo. V času, ko Jože Colarič tako uspešno vodi Krko, je dala ta dolenjska tovarna zdravil na trg 248 novih izdelkov, dosegla letni vložek v razvoj v višini 10 % celotne prodaje, uvedla vertikalno integrirani poslovni model in ohranila ugleden položaj v slovenskem gospodarstvu.

Minarikovo odličje so iz Krke že prejeli direktorja Boris Andrijanič in Miloš Kovačič ter farmacevta dr. Peter Jerman in mag. Elica Rustja. Dobitniku letošnjega odličja Jožetu Colariču iskreno čestita tudi Kulturno društvo Severina Šalija(KDSŠ)!

Dolenjski knjižni sejem

Najstarejši knjižni sejem v Sloveniji, ki ga je pripravilo Kulturno umetniško društvo Krka, so tudi letos slovesno odprli v torek, 21. maja 2019, v Galeriji Krka v Novem mestu. Slavnostni gost otvoritvene slovesnosti je bil priljubljeni prekmurski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik iz Goričkega Feri Lainšček.

Središčni dogodek večera je bil zanimiv in hudomušen pogovor s Ferijem Lainščkom, ki ga je vodil Tadej Golob. Lainšček je poudaril, da sov literarnem ustvarjanju pomembni navdih, ljubezen do pisanja, spoštljivo vživljanje v življenje in delo opisovanega ter temeljna odločitev o resnici, ki naj bralca napoti k razmišljanju, mu pomaga oblikovati lastno mnenje in ga spodbuja pri lastnem ustvarjanju. Po otvoritvenem delu večera so si udeleženci ogledali okoli dva tisoč razstavljenih knjig, z zanimanjem so spoznavali avtorje, občudovali njihov design, prelistali so izbrano edicijo in resnično doživeli zanimiv, spodbuden in duhovno razkošen kulturno-literarni dogodek. knjižnice Mirana Jarca Radio Krka, M.K.

Srečevanje s prijatelji iz mladosti

V maju težko najdemo človeka, ki ne bi praznoval obletnice mature. Jubilanti vseh starosti se za hip vrnejo v šolske prostore, se napotijo v kraje, v katerih so preživeli dijaška leta, in končajo srečanje z obujanjem spominov v dobri gostilni. Ob okroglih jubilejih, petdeset- in več letnicah, se običajno napiše tudi zloženka, zahtevnejša publikacija ali celo knjiga.

Gimnazijci druge generacije Stiške gimnazije se že triinšestdeset let dobivamo vsako leto nekje v okolici Stične. To letno srečevanje je naša posebnost, obljuba, ki smo jo sprejeli na zadnji dan gimnazijskega pouka in se glasi: »Dobivali se bomo vsako leto, dokler bodo prišli na srečanje vsaj trije.« Vsako srečanje je zanimivejše in prijetnejše od predhodnega. Na prvih obletnicah smo debatirali predvsem o študijskih problemih in norčijah, potem so postale zanimive zaposlitvene odisejade, poroke, otroci. Na resne razprave o rešitvah, ki smo jih iskali vsak na svojem delovnem mestu, smo prešli tam okoli dvajsete obletnice in bile so med najzanimivejšimi, saj so obsegale skoraj vse dejavnosti družbe, od kmetijstva, industrije, infrastrukture pa do zdravnikov, profesorjev, ministrov in izumiteljev. Med obletnicami se je nekaj sošolk odselilo na druge, oddaljene kontinente, nekaj pa smo jih pospremili na zadnjo pot. Nekje na sredi obdobja naših srečanj je bilo konec razprav o gradnji družinskih hiš, velikih avtomobilih, vikendih, vodilnih položajih in podobnem, razgovorili pa smo se o karierah svojih otrok, potovanjih, nenehnem učenju in iskanju mirnih kotičkov v naravi. In ni trajalo dolgo, ko so začeli prihajati vnučki, mi pa smo prešli na razprave o boleznih, zdravilnih zeliščih … Na triinšestdesetletnici nas je bilo od osemindvajsetih maturantov prisotnih trinajst, dve sošolki sta še vedno v tujini, trem zdravje ni omogočalo udeležbe. Ob standardnih razgovorih o družinah in zdravju pa smo kljub letom debatirali tudi o volitvah in tekočih problemih naše države, ne da bi se poenotili, in srečanje kot običajno končali s pesmijo, kot se za potomce Jurčičevih junakov[*] spodobi.

Deklaracija EU o sodelovanju pri pospeševanju digitalizacije kulturne dediščine

Evropska unija z omenjeno deklaracijo opozarja članice na nujnost digitalizacije kulturne dediščine, kot tudi sodelovanja članic v teh procesih. Gre za boljšo uporabo sodobnih digitalnih tehnologij pri obravnavi tveganj, izboljšanje njene uporabe in prepoznavnosti, izboljšanje vključenosti državljanov in podpiranje prelivanja druge dejavnosti; (1) 3D-digitalizacija predmetov in spomenikov; (2) ponovna uporaba digitaliziranih virov in prelivanje v nove sektorje; ter (3) krepitev med sektorskega in čezmejnega sodelovanja.

V sodelovanju z MO Novo mesto je Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto 22. maja 2019 organiziral Akademijo 2019 – E-promocija kulturne dediščine v porečju Krke in Kolpe in podobno. Na Akademiji 2019 je namestnik predsednika KDSŠ Franci Koncilija, podal pobudo za sodelovanje in poglobitev mednarodnega projekta »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine«, ki je že pred desetletji dosegel pomembne in koristne učinke na področju turizma in kulturne dediščine.

Božidar Jakac – Jeseniški cikel

   

Lamutov likovni salon gosti zbirko jedkanic in risb iz Jeseniškega cikla slikarja Božidarja Jakca. Kot je zapisal Aljaž Pogačnik: »Gorenjski muzej Jesenice z Jakčevo jeseniško umetnostno zbirko ustvarja med področne povezave in dejavnosti med zgodovino železarstva in jeklarstva, umetnostno zgodovino oziroma likovno umetnostjo in družbo.«Razstava bo odprta do oktobra letos.

Prispevke je napisala Joža Miklič, fotografije pa so s spleta.

[*] Knjiga Potomci Jurčičevih junakov.

PETEGA JUNIJA PRAZNUJEMO SVETOVNI DAN OKOLJA

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR POZIVA K VAROVANJU IN SKRBI ZA OKOLJE

Že leta 1972 je Generalna skupščina Združenih narodov 5. junij razglasila za svetovni dan okolja. Namen svetovnega dneva okolja je ozaveščati ljudi o okolju in posebnih okoljskih vprašanjih. Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi. O tem priča tudi dejstvo, da ima naša država največji delež območij Natura 2000 med vsemi državami članicami EU, ki obsegajo kar 37 odstotkov površine države.

Letošnja vodilna tema svetovnega dneva okolja je onesnaževanje zraka. Ljudje s svojim življenjskim slogom, ki zahteva veliko porabo virov, dodatno prispevamo k onesnaževanju zraka in globalnemu segrevanju. Proizvajamo in porabljamo več kot kdajkoli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževalcev zraka v obliki kemikalij in trdnih delcev. Čeprav se zdi, da sta spreminjanje podnebja in onesnaževanje zraka dve zelo različni zadevi, sta tesno povezani. Z zmanjševanjem onesnaževanja zraka varujemo tudi podnebje. Kakovost zraka, ki ga dihamo, je odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom. Minister za okolje in prostor Simon Zajc poziva k varovanju in skrbi za okolje ter izpostavlja, da z okoljsko politiko prispevamo k varovanju okolja, da pa je pred nami še veliko izzivov, ki jih bomo morali rešiti skupaj.

Vlada RS se je že lotila priprave Dolgoročne podnebne strategije, ki sledi podobnim scenarijem za dolgoročne cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, tudi z vmesnim ciljem do 2030. Sestavni del strokovnih analiz bodo tudi ekonomske analize, kjer bo poudarek na upoštevanju vseh posrednih in neposrednih stroškov. Študije na ravni EU in v svetovnem merilu jasno kažejo, da so neto koristi (tudi finančne) prehoda v ogljično nevtralno družbo mnogo večje od stroškov. To nam daje zagon, da se tudi pri nas odločno lotimo priprave vseh tovrstnih dokumentov. Pot v ogljično nevtralno družbo je namreč pot v trajnostni razvoj, zelena delovna mesta, zdravo in varno družbo vseh in vsakogar.   

 

Svetovni dan okolja v Evropi že peto leto obeležuje zaključek Evropskega tedna trajnostnega razvoja, v katerem uspešno sodeluje tudi Slovenija. Ta akcija spodbuja organizacijo dogodkov in drugih aktivnosti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju in je povezana z uresničevanjem septembra 2015 sprejete Agende 2030 za trajnostni razvoj s 17 cilji trajnostnega razvoja. 

(Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, fotografije so s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

 

DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON JE V INTERNETNI OBLIKI

Nedavno smo na društveni spletni strani pisali o digitalizaciji dveh pomembnih knjig: 225 let novomeške gimnazije in Zgodovina Novega mesta Ivana Vrhovca. Sedaj pa nam je članica KDSŠ Darja Peperko Golob iz Knjižnice Mirana Jarca poslala obvestilo, da je digitaliziran tudi Dolenjski biografski leksikon, ki ga je večinoma napisal pokojni slovenist Karl Bačer (1917-2008).

Leksikon vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oziroma jih posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja. Pred nami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je bilo Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja. To gradivo je sprva okoli dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona je pomembna pridobitev knjižnice, saj nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon laže in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja, skratka vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na e-mail naslov: gradivo@nm.sik.si. Hvala.

(Vir: Knjižnica Mirana Jarca, fotografije Franci Koncilija in s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

AKADEMIJA 2019 – E-PROMOCIJA KULTURNE DEDIŠČINE V POREČJU KRKE IN KOLPE

Miha Japelj

SKLEPNE MISLI – ZAKLJUČKI AKADEMIJE 2019

Uvod

Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto je letos, v sredo, 22. maja, v Kulturnem centru Novo mesto ponovno in uspešno izvedel »Akademijo 2019 – E-promocija kulturne dediščine v porečju Krke in Kolpe«. Na Akademijo smo povabili številne priznane in pomembne slovenske profesorje in strokovnjake iz družboslovnih, tehničnih in drugih ved. Na akademijo pa smo posebej povabili še izbrane župane iz naših in hrvaških krajev. Zanimiv in raznovrsten program s širokega področja kulturnih dejavnosti smo izvedli v treh posebnih panelih, ki jih v nadaljevanju tudi podrobno predstavljamo.

Akademijo smo pričeli z lepo glasbeno točko (dijak Gašper Turk in profesorja Tomaž Koncilija in Vanja Popov z novomeške gimnazije). Udeležence Akademije je najprej v imenu Odbora pozdravila dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica Občinske uprave MO Novo mesto. Zanimivo in učinkovito je predstavila nekatere pomembne dosežke našega mesta, od bogate arheološke in kulturne dediščine pa vse do sodobne obnove in ureditve novomeškega trga. Naše Novo mesto se ponaša z najstarejšo gimnazijo v bivši avstro-ogrski državi! Letos pa bomo tudi ponosno praznovali 550. obletnico prihoda frančiškanov v naše mesto. Kratke predstavitve, izbrane misli in nekatere zaključke predstavljamo v nadaljevanju.

Predsednik Odbora za promocijo kulturne dediščine Novo mesto

Prof. dr. Miha Japelj

PANEL I

Voditeljica panela: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše

Doc. dr. Julij Nemanič je predstavil prispevek »Ali razumemo vsestransko vlogo vinske trte in vina v naši civilizaciji?« ter opozoril, da je treba poudarjati ekonomsko, socialno, ekološko in kulturno vlogo vinske trte za ohranitev poseljenosti, kulturne krajine in razvoj naravi prijaznega turizma ter širiti vedenje o zdravem in tveganem pitju vina. Vsakdo, ki kupi slabo vino, škoduje dobrim vinom. Ohranjati in bogatiti je treba našo prehransko dediščino z vključevanjem vina na osnovi novih eno-gastronomskih spoznanj, pri tem pa pospešeno izobraževati vinogradnike, gostince in turistične delavce za razumevanje vloge vina in poslanstva, ki jim je zaupano.

Alenka Černelič Krošelj je predstavila prispevek »Izzivi in priložnosti kulturnega turizma: Gradovi Posavja«, ob tem pa še spletno stran Gradovi Posavja, pri kateri je potrebno aktivno in ažurno delovanje. Poudarek je treba dati dnevu odprtih vrat na svetovni dan turizma – 27. 9. Poseben pomen v njihovem delovanju imajo programsko sodelovanje na regionalni ravni pri pripravi skupnih paketov s Termami Čatež in skupne aktivnosti za pripravo ITP v Posavju in širše, prijave na razpise za omogočanje intenzivne in kakovostne promocije ter iskanje možnosti za pridobivanje drugih projektnih sredstev za skupno izvajanje programov in promocije. Pomembni so trdno partnerstvo, ki ga je nadalje treba razvijati in vključevati še preostale gradove in sorodne stavbe v Posavju in širše, medregijsko povezave v Sloveniji in čezmejno, predvsem pa pridobivanje podpore vseh financerjev za obsežnejše skupne aktivnosti na področju skupne prepoznavnosti in promocije.

Zoran Krstulović je predstavil prispevek »Pomen digitalne knjižnice Slovenije za e-promocijo kulturne dediščine«. Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si) veliko prispeva k dostopnosti in prepoznavnosti kulturne dediščine v spletnem okolju. S postopki digitalizacije in zagotavljanja prostega dostopa do digitaliziranih vsebin, z ustvarjanjem digitalnih zbirk in virtualnih razstav, oblikovanjem učnih virov ter omogočanjem ponovne uporabe digitalnih objektov in metapodatkov dLib neposredno promovira kulturno dediščino in skrbi, da je vedno »pod prsti« spletnih uporabnikov. V naslednjem letu se bodo osredotočali na sistematično digitalizacijo posameznih zaključenih korpusov gradiva s ciljem do konca strateškega obdobja dokončati digitalizacijo vseh časnikov in časopisov, ki so na Slovenskem izhajali do leta 1945, vključno z izseljenskim časopisjem.

Zaslužni prof. dr. Janez Bogataj je s prispevkom »Zakaj je prehranska dediščina Dolenjske temelj njene gastronomske strategije?« opozoril na dosledno izvajanje Strategije gastronomije Dolenjske na celotnem njenem območju, torej v vseh dolenjskih občinah, in na izobraževanje dolenjskih gostincev o interpretiranju lokalnih in regionalnih jedi ter jedi štirih letnih časov. Poudaril je pomen aktivnejšega vključevanja medijev, zlasti televizije, v izobraževalna prizadevanja za celotno dolenjsko prebivalstvo, kar velja tudi za e-promocijo na tem področju. Potreben bo dvig ravni promocijskega gradiva (tiskanega in elektronskega), poleg nekaterih že uveljavljenih kulinaričnih prireditev (npr. Festivala velikonočne potice na Otočcu) pa potrebujemo še nekaj kakovostnih prireditev s tega področja in več tesnejšega sodelovanja s strokami, ne le z najrazličnejšimi agencijami.

Doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše je predstavila pomen e-promocije kulturne dediščine v porečju Krke in Kolpe na področju turizma, ki potrebuje posebno pozornost, nove paradigme, strokovne in znanstvene pristope ter odgovore na vprašanja, kje smo, kam gremo in kako bomo prišli tja, kamor gremo. Odpreti se moramo globalnemu svetu, pri tem pa paziti, da ne izgubimo svoje identitete, jezika, zgodovinskega bogastva, lokalnosti, avtentičnosti, gostoljubnosti in mnogovrstnosti ter specifičnosti slovenskega naroda. Pri tem potrebujemo komunikacijske in pristne odnose, povezovanje, sodelovanje, soustvarjanje in mreženje. Stremeti moramo h kakovosti proizvodov, odličnosti, trajnosti in družbeno odgovorni usmerjenosti na vseh ravneh, saj je turizem hitro rastoča in strateška gospodarska dejavnost, ki razvija kakovostne butične proizvode in doživetja ter privablja obiskovalce od blizu in daleč. To je še posebej pomembno v obdobju, ko se pripravljamo na obsežni projekt »Slovenija – European Region of Gastronomy 2021« in razvijamo kolektivne tržne znamke.

PANEL II

Vodja panela: prof. dr. Miha Japelj

Akad. prof. dr. Milček Komelj, literarni zgodovinar, umetnik in pesnik, nam je predstavil svoje razmišljanje o globokem pomenu umetnostne dediščina Novega mesta, ki je bleščeč del svetovne dediščine. V svojem prispevku je akademik Komelj orisal pomen raznovrstne dediščine naših krajev z omembo samostanov, gradov, cerkva, slikarjev, književnikov in glasbenikov. Milček Komelj nas prepričuje, da s kulturnimi vrednotami v prvi vrsti osmišljamo sami sebe in svoj narodni obstoj. Lani, ob svoji 70-letnici, je dr. Milček Komelj podpisal obsežno avtobiografijo »Življenje z umetnostjo« ,v katero je vključil eseje, spise in stihe, še neobjavljene fotografije in predvsem spomine na dolgoletno delo o v umetnosti.

Milček Komelj nas je prav vse navdušil s svojimi besedami, mislimi in bogatim poznavanjem naše čudovite in bogate kulturne dediščine. Njegov nastop je bil »pravljična rapsodija slovenske besede in domoljubja«.

 

Dr. Janez Gabrijelčič je v našem panelu predstavil Društvo Rastoča knjiga, Deklico z rastočo knjigo in Združene rastoče knjige sveta kot edinstveno promocijo kulture, znanosti, univerzalne ljubezni ter miroljubnega sodelovanja z znanostjo. Dr. Gabrijelčič je tudi »oče« in idejni vodja vseh prizadevanj Društva Rastoča knjiga. Z organizacijo dogodkov – od razstav do nastopov kulturnih skupin na lokalni, regionalni in nacionalni ravni – društvo skrbi za ozaveščanje o pomenu slovenske knjige danes. Društvo posega tudi v mednarodni prostor. Z razstavami slovenskih knjižnih antikvitet so se že predstavili v univerzitetnem Gentu, Zürichu, Münchnu, Celovcu in drugod. Rastoča knjiga, Deklica z rastočo knjigo in Združene rastoče knjige sveta praznujejo že devetnajstletnico svojega obstoja. Iskreno čestitamo!

Janez Gabrijelčič nas je zelo vneto in navdušujoče prepričal, da smo spoznali, »da je prav on katalizator nadaljnje rasti rastočih knjig Slovenije in sveta«.

 Dr. Barbara Jaki je doma in v svetu priznana umetnostna zgodovinarka in svetovljanka. Vrsto let je direktorica osrednje slovenske galerije likovnih del. Novomeščanka je v Narodni galeriji do sedaj doživela kar nekaj »zvezdniških« trenutkov, med katerimi velja izpostaviti vsaj veliko razstavo slovenskih impresionistov, ki so bili pozneje razstavljeni tudi v Parizu, ter odprtje prenovljenih in razširjenih prostorov galerije pozimi leta 2016.

V našem panelu nam je potrdila, da je umetnostna dediščina Novega mesta del svetovne dediščine. Njena prednost je v kontinuirani kakovosti od prazgodovine do danes, z nekaj mednarodno izstopajočimi trenutki: prazgodovina, srednji vek, renesansa, barok, secesija, ekspresionizem, nova stvarnost in pozneje v 20. stoletju predvsem slikarstvo in fotografija.

Dr. Jaki je bila ta dan zadržana, njen pisni prispevek pa bo lep doprinos k celostni predstavitvi naše Akademije.

Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, se s svojo profesionalno, znanstveno, pedagoško in raziskovalno dejavnostjo na sodobnem in ključnem področju informatike vidno uveljavlja v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru. Z uresničevanjem e-živih laboratorijev (eLivingLab) vnaša prof. Gričar v slovenski prostor povsem nova znanja in nova informacijska orodja! Ta pravzaprav ponazarjajo okolja, v katerih se ciljno povezujejo raziskovalci, razvojniki in uporabniki iz podjetij, vladnih organizacij, univerz ter drugih raziskovalnih ustanov, da bi v čim krajšem času (vsi skupaj!) razvili svoje tarčne cilje (pri čemer je cilj lahko izdelek, storitev, rešitev, specifična tehnologija ali prototip) in jih preizkusili in uvedli v svojih okoljih.

Poseben pomen pa naj ima »tarčni cilj«, ki ga bodo dr. Gričar in vsi predavatelji iz vseh treh panelov predstavili v okviru e-promocije kulturne dediščine in turizma v porečju Krke in Kolpe.

Po njegovem učinkovitem predavanju sem se mu zahvalil in dejal, da »prof. Gričar s svojim neizmernim entuziazmom in znanjem široko e-povezuje Slovenijo s svetom in povečuje naš ugled«.

Prof. Janez Weiss je uspešen in plodovit belokranjski zgodovinar. V lanskem letu je uredil in izdal odlično zgodovinsko knjigo Naumarkt-Moettling-Metlika – nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja. V našem panelu je prof. Weiss razpravljal o fenomenu pomembnih povezav prostorov severno in južno od Gorjancev, ki so, čeprav ločeni z različnimi mejami, skozi prav vsa stoletja utripali v sinhronem ritmu civilizacije, ekonomije in kulture.

Gospod Janez Weiss nas (me) je s svojim prispevkom navdušil, tako da sem mu ob zahvali dejal, da je vse slišano »lepota slovenske besede in bogatega znanja slovenske in belokranjske zgodovine«.

 Franci Koncilija, prvi župan MO Novo mesto, je na Akademiji 2019 najprej predstavil dosežke in rezultate na ravni evropskega pilotnega projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine (1995), ki je bil implementiran za razvoj specifične turistične ponudbe in revitalizacijo podeželja na Dolenjskem in v Beli krajini. Zaradi izredne kompatibilnosti tega projekta z e-projektom promocije kulturne dediščine v porečju reke Krke in Kolpe pa je na koncu predstavitve tega projekta podal pobudo za združitev vseh pridobljenih dragocenih izkušenj ter doseženih uspehov v dobrobit ljudi Dolenjske in Bele krajine.

Prispevek gospoda Koncilje je tudi odlična spodbuda za nadaljnje smotrno povezovanje izkušenj in številnih znanj na področju kulturne dediščine.

PANEL III – PANEL ŽUPANOV

Vodja panela: mag. Bojan Kekec

V tretjem panelu so župani nekaterih večjih občin porečja Krke in Kolpe predstavili razvojne dosežke občin, trenutne projekte v izvajanju ter vizijo razvoja za naprej.

Bojan Kekec, podžupan MO Novo mesto, ki je panel županov tudi vodil, je v uvodnem delu poudaril, da so lokalne skupnosti ključni nosilci razvoja in kakovosti življenja. Razvojni denar se še vedno v veliki meri črpa iz proračuna EU, zato je pomembno, da ostanemo v teh povezavah. Kljub temu pa imajo državljani pogosto občutek, da je politika preveč oddaljena od odločitev ljudi in da so politične institucije rigidne in zastarele in sveta preprosto ne znajo več spreminjati na bolje, zato prihaja tudi do evroskepticizma. Opozoril je, da še vedno nimamo ustanovljenih regij, kljub temu da so te zapisane v Ustavi RS in bi bile izrednega pomena pri črpanju evropskih sredstev, ki jih je Slovenija do konca leta 2018 počrpala le 18 %.

V drugem delu pa je predstavil strategijo razvoja in aktualne razvojne projekte v MO Novo mesto.

Alojz Kastelic, župan Občine Trebnje, je poudaril pomen ohranjanja kulturne dediščine in pomembnih projektov in izzivov, s katerimi se srečuje v svoji občini. Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, v kateri je urejena stalna zbirka del likovnih samorastnikov – naivcev –, je bila ustanovljena leta 1971 in njena zbirka je vsako leto obsežnejša. Osrednja knjižnica Trebnje je kraj srečevanja, dogodkov, prireditev in sodelovanja med ljudmi. Predstavil je tudi pomembne kulturno-arhitekturne znamenitosti in etnološke posebnosti (Baragova domačija, sakralni objekti, razvaline gradov, 15. poldnevnik …).

Miran Stanko, župan Občine Krško, je na začetku na kratko predstavil Občino Krško z osnovnimi fizičnimi kazalniki, njeno tradicionalno povezanost z energetiko, izgradnjo elektrarn na spodnji Savi s premišljenimi posegi v prostor ter kmetijstvo in sadjarstvo, ki sta pomemben del samooskrbe na tem območju. Na koncu pa je poudaril tudi pomen kulturne dediščine ter ob tem omenil nekatere pomembne kulturno-zgodovinske spomenike v občini, povezane predvsem z obdobjem reformacije in protestantizma, ki ga poosebljata Adam Bohorič in Jurij Dalmatin.

Darko Zevnik, župan Občine Metlika, je poudaril pomen ohranjanja kulturne in naravne dediščine, s katerima je Metlika povezana že več stoletij. Razvito vinogradništvo in kmetijstvo sta pomemben del kulturne dediščine, ki jo ohranjajo v Metliki. Primer Drašičev, kjer je ohranjeno ljudsko stavbarstvo, in soseske zidanica s svojevrstno vlogo »vinske banke«. Tradicionalne prireditve, kot so Vinska vigred, postajajo poznane tudi onkraj naših meja. Župan je pohvalil tudi dobro čezmejno sodelovanje s hrvaškimi občinami, kar podpira tudi EU s svojim financiranjem.

Mag. Marijana Tomičić, vodja uprave za razvoj mesta Karlovac, je predstavila zgodovino Karlovca in pomembne prireditve in projekte s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Predstavljeni so bili tradicionalna prireditev »Dnevi piva« v Karlovcu, ki ima že dolgo tradicijo, turistična vožnja po reki s splavom, s kakršnim so nekoč vozili žito, in zelo zanimiv projekt akvarija sladkovodnih avtohtonih ribjih vrst s tega področja, ki so ga zgradili s financiranjem iz EU.

 Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj, je v uvodni predstavitvi nanizal nekaj statističnih podatkov o Občini Črnomelj, ki je po površini ena večjih v Sloveniji in zaradi tega tudi zelo zahtevna za financiranje. Sicer pa ima Občina Črnomelj bogato zgodovino že iz časa pozne bronaste dobe, kar potrjujejo vsakoletne izkopanine ob rekonstrukcijah in gradnjah. Jurjevanje kot najstarejši folklorni festival v Sloveniji je pomemben del turistične ponudbe in tudi ohranjanja kulturne dediščine. Opozoril je tudi na neustrezne prometne povezave, saj se veliko Belokranjcev vsak dan vozi na delo v Novo mesto in Ljubljano, kar bi rešili z večkrat omenjeno tretjo osjo.

Meta Retar, vodja kabineta župana, je predstavila nove pristope komuniciranja z občani s posodobljenimi spletnimi stranmi, ki omogočajo aktivno spremljanje vseh dogajanj v MO Novo mesto.

 Gordana Lipšinić, županja Občine Ozalj, se je na koncu zahvalila za povabilo in poudarila, da so takšni dogodki, kot je Akademija 2019, pomembni za kakovostno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med občinami. 

KAKO JE MOGOČE?

Vladi RS

Državnemu zboru RS

Ustavnemu sodišču RS

Slovenski javnosti

Spodaj podpisani redni, izredni in dopisni članice in člani V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti izražamo osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji. 

Prav nevarnost, ki je grozila jeziku, je bila temeljna motivacija za eno izmed največjih dejanj v zgodovini slovenskega naroda – razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju. V tem smislu odločno podpiramo izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. 

Naj opozorimo le na nekaj najbolj kričečih primerov. 

Kako je mogoče, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov?  

Kako je mogoče, da Ministrstvo za kulturo RS ter Inšpektorat za kulturo in medije tolerirata dejstvo, da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine? Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in »pametnih telefonih«, češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave? Kako je mogoče, da pri urejanju tega problema Slovenija ne sledi zgledu Slovaške in sosednje Hrvaške, ki sta to zlahka uredili? Kako je mogoče, da Vlada RS ne zahteva od korporacije Apple spoštovanja slovenske zakonodaje na ozemlju suverene Republike Slovenije?

Kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik? Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študent(k)e, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske študent(k)e.

Kako je mogoče, da je v Sloveniji v zadnjih desetletjih dramatično upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali, in celo jezikov sosednjih dežel? Angleščina je današnja svetovna lingua franca, kar pa ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih jezikov, revna računalniška angleščina pa prav gotovo ne bi smela izrivati slovenščine.  

Kako je mogoče, da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino? Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine qua non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se visoko ovrednotijo raziskave in objave člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.

Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine? Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da »ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«. Državni aparat Republike Slovenije na ta način angleščini ne samo de facto, temveč tudi de iure priznava popoln primat, slovenščino pa poriva v jezikovni rezervat.     

Kako je mogoče, da Republika Slovenija tako mačehovsko ravna s slovenščino?

Od Vlade RS in od vseh državnih organov, ki so zadolženi za razvoj in zaščito slovenskega jezika, zahtevamo takojšnje ukrepanje.

Pozivamo javnost, da se aktivno angažira pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine na vseh področjih življenja.


Boris A. Novak


Milček Komelj


Marko Snoj

Emerik Bernard

Milan Dekleva

Kajetan Gantar

Niko Grafenauer

Marc L. Greenberg

Drago Jančar

Andrej Jemec

Marko Jesenšek

Janko Kos

Jože Krašovec

Stanko Kristl

Ludvik Karničar

Ljubov V. Kurkina  

Lojze Lebič

Janez Matičič

Milan Mihelič

Jožef Muhovič

Marko Marijan Mušič

Boris Pahor

Boris Paternu

Uroš Rojko

Zorko Simčič

Marija Stanonik

Bożena Tokarz

Drago Tršar

Ljubljana, 28. maja 2019

 

Preberi več KAKO JE MOGOČE?

PLASTIČNIM VREČKAM JE ODKLENKALO

Te dni je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) obvestilo javnost, da od 1. septembra 2019 naprej trgovci, ki bodo pristopili k dogovoru v obliki kodeksa, ki ga je sprejela vlada, potrošnikom na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti ne bodo več prodajali plastičnih nosilnih vrečk. Dogovor tako trgovska podjetja in potrošnike spodbuja k zmanjševanju prodaje in uporabe plastičnih nosilnih vrečk, hkrati pa bo to začetek prizadevanj zaboljše varovanje okolja.

 foto:Igor Mali

Raven potrošnje plastičnih nosilnih vrečk v EU se od države do države močno razlikuje, in sicer zaradi razlik v potrošniških navadah, okoljski ozaveščenosti ter učinkovitosti ukrepov politike, ki so jih sprejele nekatere države članice EU že pred uveljavitvijo Direktive glede zmanjšanja potrošnje plastičnih nosilnih vrečk. Nekaterim državam članicam EU je že do sedaj uspelo občutno zmanjšati prodajo in potrošnjo plastičnih nosilnih vrečk.

Najuspešnejše države so to dosegle z naslednjimi ukrepi: z določitvijo nacionalnih ciljev za zmanjšanje potrošnje, s prepovedjo brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, z določenimi ekonomskimi ukrepi (npr. okoljska dajatev) ter s seznanjanjem potrošnikov. Slovenija s tem dogovorom uresničuje v primerjavi s priporočili Evropskega parlamenta in Sveta EU ambiciozno okoljsko politiko, s katero se je zavezala, da se v letu 2019 ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk. 

(Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, fotografije pa so s spleta)

Pripravil: Franci Koncilija

 

V Novem mestu je odprta razstava ob 150-letnici rojstva slikarja Josipa Germa

Že sredi maja so v Jakčevem domu v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli odmevno razstavo del Novomeškega slikarja Josipa Germa (1869–1950). Z razstavo ob 150-letnici slikarjevega rojstva Dolenjski muzej po razstavah del Ivana Vavpotiča in Božidarja Jakca nadaljuje razstavni niz, posvečen Novomeškim slikarjem realistom. Odprtja razstave, ki je bilo 17. maja 2019, se je udeležilo okoli sto ljudi, večinoma ljubiteljev slikarske umetnosti. Ob tej priložnosti so izdali zelo lep katalog. Germova razstava bo na ogled do 10. avgusta. V nadaljevanju objavljamo uvodni govor ugledne umetnostne zgodovinarke in kustosinje Katarine Dajčman, ki je razstavo tudi pripravila.

Spoštovani gostje, slikarjevi dediči, vsi ljubitelji umetnosti,

22. februarja letos je minilo 150 let od rojstva slikarja Josipa Germa (1869–1950), čigar življenjska pot je bila tesno povezana z Novim mestom, saj je imel pomembno vlogo v kulturni zgodovini tega območja. V počastitev tega jubileja se v Dolenjskem muzeju umetnika spominjamo s pregledno razstavo njegovega življenjsko-ustvarjalnega opusa.

Josip Germ se je rodil leta 1869 v Adlešičih v Beli krajini, mladost pa je preživel v Novem mestu, kamor se je družina preselila konec osemdesetih let 19. stoletja. Že v času šolanja na novomeški gimnaziji je pokazal nagnjenje k samostojnemu likovnemu izrazju, zato ne preseneča, da se je po maturi odločil za študij slikarstva. Z uspešno opravljenim sprejemnim izpitom se je vpisal neposredno v drugi letnik Akademije za likovno umetnost na Dunaju ter tako pričel svojo slikarsko pot. Ta ga je nato v želji po novem znanju in raziskovanju vodila v eno tedanjih najpomembnejših evropskih kulturnih žarišč, velemestno Prago, kjer so kot rezultat prilagajanja miljeju ter takratnim umetnostnim spodbudam nastala njegova najbolj uglajena dela, v katerih je dosegel svojo najvišjo umetniško raven.

Danes Josipa Germa uvrščamo med predstavnike realističnega načina slikanja, saj je v svojih upodobitvah v duhu akademske podstati stremel k čim večji tehnični popolnosti, pri tem pa ostal tematsko tradicionalen. Tudi v obdobju na prelomu 19. v 20. stoletje, ko so v razumevanju likovnega ustvarjanja nastajale vse večje diferenciacije tako med slikarji kot tudi med kritiki, je neomajno vztrajal v svoji osnovni likovno-nazorski opredelitvi in se ni priključil nobeni od umetniških skupin moderne. Tudi zato mu v slovenski likovni umetnosti pripada povsem svojsko mesto.

    

Na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, leta 1898, je v Ljubljani pripravil prvo samostojno razstavo, v času, ko so bile te še redkost in je to pred njim storila le še Ivana Kobilca. S tem pogumnim in samozavestnim dejanjem je uspešno opozoril nase ter zbudil zanimanje in odobravanje likovne kritike in širše javnosti. Odmevni predstavitvi je nato sledilo prvo večje reprezentančno oziroma javno naročilo ljubljanske mestne občine, ki je Germu zaupala upodobitev zgodovinskega dogodka, ko je Ljubljano po potresu v letu 1895 obiskal cesar Franc Jožef I. Slika velikega formata z večjo figuralno kompozicijo, kjer v prvem planu izstopajo anatomsko pravilne, skoraj akademsko idealno obdelane postave, je vrsto let visela v ljubljanskem magistratu, danes pa jo lahko vidite na razstavi.

 

Nesebična domovinska ljubezen je slikarja po 16 letih bivanja v tujini privedla v domovino, saj je sprejel službo profesorja risanja na novomeški gimnaziji. Kar 32 let predanega pedagoškega dela je tako posvetil številnim rodovom novomeških gimnazijcev, med katerimi so bili tudi akterji kulturno-umetniške manifestacije, ki jo danes poznamo pod imenom Novomeška pomlad. Zaradi predanosti pedagoškemu delu je žal poredkoma nastopal v javnosti kot slikar, toliko bolj pa se je udeleževal društvenega in kulturnega življenja v dolenjski metropoli, pri čemer se je izkazal za vsestransko dejavnega človeka z več različnimi interesi in sposobnostmi ter za vnetega organizatorja in akterja novomeške kulturne zgodovine.

Spoštovani, z namenom kar najširše pričevalnosti je razstava ob 150-letnici slikarjevega rojstva zasnovana tako, da prikazuje likovno ustvarjanje Josipa Germa v splošnem pregledu in je sinteza vseh njegovih slikarskih prizadevanj, poznanemu in dostopnemu gradivu adekvatno. Iz sicer dokaj homogenega opusa izbrana dela kažejo njegove začetke, odzive na sočasne evropske tokove na prelomu stoletja ter dela, nastala v času, ko se je zaradi pedagoške in vsestranske kulturne dejavnosti slikanju posvečal vedno manj. Širših raziskav, zbiranja podatkov o slikarju in njegovih delih za razstavo in pripravo kataloga ne bi mogli opraviti brez naklonjenosti številnih posameznikov in ustanov, zato mi dovolite na koncu kratko zahvalo. Iskrena hvala dedičem Germove zapuščine, ki so popolnoma nesebično in z veliko vnemo podpirali naše delo, saj so Dolenjskemu muzeju podarili vsa slikarjeva dela ter nam pomagali poiskati nekatera druga slikarjeva dela v zasebni lasti. Tudi z njihovo pomočjo smo v katalogu, ki je izšel ob razstavi, zbrali in reproducirali 300 slikarjevih del. Hvala tudi vsem zasebnim lastnikom, ki ste z zavestjo, da vrhunci človeške ustvarjalnosti pripadajo vsem in nas vse bogatijo in je zato prav, da so na ogled javnosti, oplemenitili našo razstavo. Hvala gospe Tatjani Matjašič iz Ljubljane, ki je našemu muzeju prijazno podarila eno slikarjevo delo in s tem plemenitim dejanjem obogatila našo zbirko slikarjevih del. Hvala tudi oblikovalki kataloga Katji Keserič Markovič in seveda sodelavcem za vso pomoč pri pripravi ter postavljanju razstave.

Skupaj smo tako strnili dosedanje vedenje o življenju in delu Josipa Germa in tako v najboljšem duhu zaznamovali spomin nanj.

Še enkrat vsem iskrena hvala.

(Gradivo in fotografije je posredovala organizatorica razstave, kustosinja Katarina Dajčman.)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

MOJA DOLENJSKA

Že sredi aprila 2019 je bilo v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu odprtje likovne razstave del, ki so jih ustvarili nadarjeni slikarji likovne sekcije Jutro, ki deluje v okviru Društva upokojencev Novo mesto. Slike je razstavilo okoli deset likovnikov, izdelane so bile v različnih tehnikah, večinoma vedute iz okolice Novega mesta.

     

Likovna sekcija Jutro je bila pri Društvu upokojencev Novo mesto ustanovljena že leta 2002. V 17 letih ustvarjanja so uspešno sodelovali na številnih razstavah, likovnih delavnicah, na ex-temporih, na slikarskih kolonijah in na ogledih umetniških del v galerijah doma in v tujini. Zato ni čudno, da so imeli najbolj aktivni člani okoli 75 samostojnih razstav. V likovni sekciji Jutro je aktivnih 15 do 20 članov, ki so večinoma doma iz Novega mesta in Dolenjske. Zato so omenjeno razstavo poimenovali Moja Dolenjska.

 

Člani likovne sekcije Jutro tudi v tretjem življenjskem obdobju živijo aktivno, likovno ustvarjanje pa jim daje nov, še popolnejši smisel bivanja. Pri tem uspešno sodelujejo z društvom za napredek Hribovec iz Rihpovca in z društvom Machova dediščina pod Gorjanci, z mešanim pevskim zborom in z Literarno sekcijo Društva upokojencev Novo mesto. Prepričani so, da jih osvajanje novih likovnih tehnik, kritično likovno opazovanje, spoznavanje umetnosti in umetnostne zgodovine ter negovanje pristnih medčloveških odnosov osebnostno bogatijo in osrečujejo.

(Vir: Likovna sekcija Jutro, fotografiral je Franci Koncilija)

Pripravil: Franci Koncilija

 

 

 

 

 

 

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.